Založba ZRC je jesensko sezono predstavitev novih znanstvenih izdaj začela zelo “udarno”, kar pomeni vsebinsko bogato ter po strokah in tematikah pestro ter seveda številčno, kar med drugim potrjuje pomen izvirne slovenske znanosti, raziskovanja, mednarodnega znanstvenega, simpozijskega, projektnega sodelovanja, tako v okviru EU kot drugih povezav, tokat še DANUBE COMPAS; osmih držav Podonavja.
Dr. Jurij Snoj na eni izmed poprejšnjih predstavitev svojih knjig pri Založbi ZRC, foto Marijan Zlobec
Med publikacijami s področja muzikologije in izdaj Muzikološkega inštituta bo prav gotovo imela vseslovenski in v določenih krogih mednarodni odmev obsežna knjiga dr. Jurija Snoja Gregorijanski koral v srednjeveških rokopisih na Slovenskem. Avtorja sicer na predstavitev ni bilo, a je knjigo s pomočjo njegovega teksta predstavil sodelavec dr. Klemen Grabnar.
Dr. Klemen Grabnar, foto Marijan Zlobec
“Monografija prinaša 23 vsebinsko samostojnih razprav, ki se nanašajo na srednjeveške glasbene rokopise, hranjene na Slovenskem. Vse te razprave so posodobljene predelave avtorjevih že objavljenih besedil: besedil, ki so v zadnjih dveh desetletjih nastala za razne mednarodne znanstvene publikacije ali pa so bila predstavljene na mednarodnih konferencah. Med temi so bile najbolj številne konference, ki jih organizira mednarodna študijska skupina Cantus Planus.
Gregorijanski koral v Nadškofijskem arhivu
Skupina deluje v okviru Mednarodnega muzikološkega društva in združuje raziskovalce in poznavalce najstarejše evropske glasbene zgodovine z vsega sveta. Zamisel knjige je torej bila, da se tisto, kar je avtor o srednjeveških glasbenih rokopisih slovenskih hranišč objavljal in predstavljal v tujini, zbere, pregleda, uskladi, posodobi in izrazi v jeziku kulturnega prostora, ki mu v knjigi obravnavani kodeksi pripadajo.
Glasbena vsebina srednjeveških koralnih rokopisov na Slovenskem je – z nekaj izjemami – gregorijanski koral in iz njega izhajajoča poznosrednjeveška latinska liturgična monodija. V slovenskih knjižnicah in arhivih je 25 koralnih kodeksov; poleg tega pa še več kot 500 posameznih folijev iz uničenih koralnih kodeksov, ki so se bolj ali manj slučajno ohranili kot knjigoveško gradivo, pergamentni zalepki v vezavah mlajših tiskov in rokopisov. Natančna medsebojna primerjava tega gradiva oz. rekonstruiranje fragmentarnih ostankov je pokazalo, da izhaja omenjena množica 500 z glasbo popisanih folijev iz 206 uničenih koralnih rokopisov. Ti rokopisi so nastali in bili v rabi na širšem srednjeevropskem prostoru, in ne samo na ozemlju današnje Slovenije; a ne glede na to, da zgodovinsko niso povsem enoviti, so lahko izhodišče primarnega raziskovalnega študija.
V monografijo vključene razprave sodijo v področje muzikologije, točneje raziskovalne glasbene zgodovine; take sledijo tistemu načinu opazovanja, postavljanja vprašanj in iskanja odgovorov nanje, ki se je razvil v okviru evropske znanosti o glasbi. Ne glede na to so razprave po vsebini in metodologiji raznolike: Nekatere se posvečajo notaciji, posameznim glasbenim pisavam, s katerimi je podana v njih prisotna glasbena vsebina; tako je npr. analizirana pisava cistercijanskega graduala, ki izhaja domnevno iz Stične. Druge se ukvarjajo z repertoarnimi vprašanji, tako npr. razprava o sekvencah, ki skuša ugotoviti, kateri primerki te lirsko-glasbene zvrsti so prisotni v rokopisih, hranjenih v Ljubljani. Nadalje so obravnavane posamezne stvaritve: taka je npr. razprava o pesniški in glasbeni stvaritvi, namenjeni prazniku patronov kranjske cerkve sv. Kancijana; zasnovana v žanru verzificiranega oficija je ta stvaritev domnevno unikum rokopisa, znanega kot antifonal iz Kranja. Pri nekaterih razpravah so v ospredju zgodovinska vprašanja: kje je rokopis nastal, kje bil v uporabi. Druge se zopet posvečajo posameznim posebno zanimivim fragmentom; tako je npr. obravnavan fragment glagolskega glasbenega rokopisa, ali pa fragment s traktati enega najvidnejših srednjeveških teoretikov Gvidona iz Arezza.
Ob koncu knjige je kot posebna vsebinska enota katalog vseh doslej znanih srednjeveških glasbenih virov na Slovenskem; tu so sistematično navedeni osnovni podatki o vseh 25 kodeksih, o vseh 206 fragmentih, in še o drugem, npr. o zgodnjih koralnih tiskih, o polifonih zapisih, o marginalnih glasbenih zapisih v neglasbenih kodeksih…
Gvidon iz Arezza
Razprave, ki jih prinaša knjiga, so rezultat določenega študijskega ukvarjanja s srednjeveškimi glasbenimi kodeksi slovenskih hranišč; vendar želijo biti hkrati tudi vzpodbuda za nadaljnje delo v zvezi z njimi: Tisto, o čemer razprave govorijo, je nedvomno mogoče postavljati tudi v drugačna sosledja, gledati iz drugih zornih kotov in drugih izhodišč. Pomisliti velja med drugim tudi to, da so srednjeveški glasbeni zapisi sledovi glasbe iz oddaljene in slabo razumljene preteklosti, in take je mogoče preučevati in doživljati tudi zunaj okvira znanstvenih vprašanj. Predstavitev monografije zato lahko zaključimo takole: Glasbeni segment srednjeveškega rokopisja slovenskih hranišč, muzikološko predstavljen v monografiji, je po količini obsežen, po vsebini pester, po notacijski podobi raznolik; tak je lahko izhodišče raznovrstnih prihodnjih raziskav, premislekov in izkušenj.” (iz zapisa avtorja dr. Jurija Snoja).
Naslovnica
Čeprav je knjiga pisana na način med seboj povezanih samostojnih razprav, je tematsko zaokrožena in avtorsko prepoznavna. Omenimo razprave:
Splošni prikaz srednjeveškega glasbenega rokopisja slovenskih hranišč
Semiotika zgodnjega glasbenega pismenstva
Posebni nevmatski znaki v brezimnem fragmentu graduala
Notirani misal iz skriptorija Ruotliba iz Ljubljane
Cistercijanski vidik stiškega graduala
Fragment s traktati Gvidona iz Arezza
Glasba v kostanjeviškem izvodu Dialogov Gregorja Velikega
Aleluje velikonočnega časa v srednjeveških rokopisih ljubljanskih hranišč
Sekvence v liturgičnem rokopisju na Slovenskem
Koralni rokopisi koprske stolnice
Oficij za praznik sv. Nazarija Koprskega
Izolski antifonal
Oficij za praznik sv. Mavra Poreškega
Antifonal iz Kranja
Verzificirani oficij za praznik patronov cerkve sv. Kancijana v Kranju
Poznogotska notacija kot znakovni sistem
Dve glasbeni verziji oficija za praznik sv. Hilarija in Tacijana
Oglejski oficiji
Koralni rokopisi ljubljanskih frančiškanov
Verzificirani oficij Franciscus vir catholicus Julijana iz Speyerja
Fragment glagolskega koralnega rokopisa iz NUK
Gregorijanski koral v obrednih ustanovah na Kranjskem
Po sledeh antifonala ljubljanske stolnice
Gregorijanski koral iz Arhiva Republike Slovenije
V zadnjem delu knjige je, kot rečeno, na več kot sto straneh objavljen Katalog srednjeveških glasbenih rokopisov v slovenskih hraniščih. Pogoj za katalogizacijo je bila prisotnost glasbenega zapisa. Kako so viri ohranjeni po hraniščih? Prevladuje Ljubljana (NUK, Nadškofijski arhiv, Arhiv Republike Slovenije, Semeniška knjižnica, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Frančiškanski samostan Ljubljana, Biblioteka SAZU, Knjižnica Narodnega muzeja, Župnija sv. Peter – Ljubljana, Uršulinski samostan Ljubljana, Restavratorski center Republike Slovenije), potem Pokrajinski arhiv Maribor, Škofijski arhiv, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja in Frančiškanski samostan Koper, Knjižnica Mirana Jarca in Kapitelj Novo mesto, župnijski arhiv Izola, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Hranišča so še v Stični, Škocjanu na Dolenjskem, Nazarjah, Vipavi, Svetem Joštu na Paškem Kozjaku, Žalcu in celo v zasebni zbirki.
Bogata je bibliografija.
Marijan Zlobec