V oseminosemdesetem letu starosti se je včeraj v Ljubljani poslovil veliki slovenski skladatelj Ivo Petrić, nekdanji dolgoletni umetniški vodja Slovenske filharmonije in dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2016. Ivo Petrić je bil izjemno plodovit, a tudi pogosto izvajan skladatelj, avtor po uradnem katalogu zabeleženih 234 skladb za najrazličnejše zasedbe. Ta opus izvajalsko in raziskovalno nikoli ne bo izčrpan. Čeprav je bil desetletja zelo znan, pa veličina njegovega umetniškega opusa osuplja celo dobre poznavalce njegovega ustvarjanja, same glasbenike, izvajalce njegovih del ter spremljevalce in poslušalce neštetih koncertov od sredine petdesetih let dalje.
Ivo Petrić med svojima glasbenicama, Natalijo Morozovo in Nadeždo Tokarovo, izvajalkama njegovih skladb, foto Marija Zlobec
Njegov kot rečeno izredno obsežen skladateljski opus, ki ga praktično ne pozna nihče, obsega skoraj izključno instrumentalno glasbo. Poleg skladanja simfonične, komorne in solistične glasbe je napisal tudi manjše število vokalnih skladb in baletov.
Med skladbami za simfonični orkester so
- Simfonija Goga (1954-1960)
- Druga simfonija (1957)
- Tretja simfonija (1959-1960)
- Koncertna uvertura (1960)
- Simfonične mutacije (1964)
- Odisej, balet (1967)
- Mouvements coreographiques (1967)
- Integrali v barvi (1968)
- Nocturnes et jeux (1973)
- Fresque symphonique (1973)
- Hommage a Johannes (1978)
- Groharjeve impresije (1980)
- Koncert za orkester (1982)
- Slika Doriana Graya (1983-1984)
- Adagio – ad matrem (1985)
- Moods and Temperaments, balet (1987)
- After so many Years (1988-1989)
- Toccata (1989)
- Gallus Metamorphoses (1991-1992)
- Škotske impresije (1994-1995)
- Štirje letni časi (1995-1996)
- From Scottish Diary (1996)
- Jesenska simfonija (1996)
- Groharjeve impresije II. (1998)
- Three Places in Scotland (2000)
- Skladbe za godalni orkester
- Concerto grosso (1955)
- Dresdner Konzert (1987)
- Jubilee Concerto for Celeia (1994)
- Métamorphoses sur A. (2001)
- Skladbe za pihalni porkester
- Divertimento (1956)
- Diptykhos za dvanajst saxofonov (1996)
- Solo inštrumenti z orkestrom
- Koncert za violino in orkester (1953)
- Koncert za flavto in orkester, prva verzija (1954-57)
- Koncert za klarinet in orkester (1958)
- Koncertantna suita za fagot in godala (1959)
- Koncert za harfo in godala (1959)
- Tri skladbe za rog in orkester (1961)
- Koncertantna glasba za pihalni kvintet, timpane in godala (1961-1962)
- Epitaf in memoriam Jožeta Tirana (1965)
- Petit concerto de chambre za oboo in 24 inštrumentov (1966)
- Burlesque pour les temps passés za trobento, tolkala in godala (1969)
- Musique concertante za klavir in orkester (1970)
- Dialogues concertants za violončelo in orkester (1972)
- Trois images, koncert za violino in orkester (1972/1973)
- Episodes lyriques za oboo in komorni orkester (1974)
- Gemini concerto za violino, violončelo in orkester (1975)
- Tako je godel Kurent, koreografska pesnitev za violo in orkester (1976)
- Jeux concertants za flavto in orkester (1978)
- Toccata concertante za tolkala in orkester (1979)
- Koncert za trobento in orkester (1985/1986)
- Pomladni concertino za tolkalca solo in orkester (1993)
- Koncert za rog in orkester (1997)
- Koncert za altovski saksofon in orkester (1997)
- Vokalni solisti, zbor in orkester
- Zgodba o Ferdinandu (1959)
- Vem za pomlad (1961)
- Iz Orfejevih sonetov (1965)
- Pesem življenja (1981-1995)
- Zborovska glasba
- Očitanje za mešani zbor (1952)
- Kamen smrti, kantata za mešani zbor in instrumentalni ansambel (1962)
- Zašiti oblak za mladinski zbor s klavirjem ali orkestrom (1966)
- Tri satire po Krilovu za mešani zbor in inštrumente (1970)
- Come un nastro di porpora za sopran solo, moški zbor in komorni orkester ali klavir štiriročno (2002).
- Komorna glasba z mešanimi zasedbami
- Kvartet v klasičnem slogu za oboo, violino, violo in violončelo (1951)
- Tri skice za flavto in godalni kvartet (1961), Croquis sonores za harfo in komorni ansambel (1963)
- Sedem skladb za sedem inštrumentov (1963)
- Mozaiki za klarinet in komorni ansambel (1964)
- Igra v troje (1965), Igra v četvero (1965)
- Petit concerto de chambre za oboo in osem inštrumentov (1966)
- Igre II, radiofonska glasba (1966)
- Nuances en couleur, musique de chambre pour cinq exécutants (1967)
- Pet skladb za oboo, harfo in štiri godala (1968)
- Intarzije za pihalni trio in komorni ansambel (1968)
- Divertimento za Slavka Osterca (1970)
- Capriccio za violončelo in osem inštrumentov (1973/1974)
- Concert improvisations za oboo, violino, violo in violončelo (1974)
- Gemini concertino za violino, rog in šest inštrumentov (1975)
- Contacts between clarinet and percussion (1979)
- Esquisses poétiques za oboo (angleški rog) in devet inštrumentov (1979)
- Music for five za rog in štiri tolkalce (1981)
- Introduction for Contacts between clarinet and percussion (1981)
- Duo concertante za blokflavte in violončelo (1982)
- Leipziger Kammermusik (1983)
- Fantazije in nokturni za violino
- klarinet in klavir (1986)
- Suita v »B« za kvartet klarinetov (1986-1987)
- Komorna sonata št. 1 – …meditacije in nokturni(1991)
- Komorna sonata št. 2 – …capriccio (1991)
- Triosonata za flavto (piccolo), violo (ali klarinet) in kontrabas (1993)
- Burleska za štiri saksofone (1994)
- Elegija za angleški rog in godalni kvartet (1994)
- Hommage a Sergej Prokofjev (1994)
- Summer Games za klarinet, violončelo in klavir (1995)
- Pejsaži za oboo in violo (1995)
- Pomladna simfonija za deset inštrumentov (1996)
- Diptykhos za dvanajst saksofonov (1996)
- In signo librae za violino in violo (1996)
- Fantasia za trobento in orgle (1997)
- Masurian Impressions za štiri violončele (1998)
- Trio capriccioso za angleški rog, harfo in tolkala (1998)
- Trio giocoso za flavto, violončelo in klavir (1998)
- Koncert za štiri klarinete (1999)
- Lirični fragment za mezzosopran, rog in klavir (1999)
- Trio lirico za klarinet, violo in klavir (2000)
- Little Ferdinand Music za dva saksofona (2000)
- Fantasy and Toccata za pet marimb (2000)
- Fantasia concertante za dva klavirja (2000)
- Danubian septet (2002), Fanfara a 10 (2003)
- Pihalni kvintet in pihalni kvartet
- Kvintet za pihala št. 1 (1953)
- Mala suita za štiri pihala (1956)
- Kvintet za pihala št. 2 (1959)
- Kvintet za pihala št. 3 (1974)
- Kvintet za pihala št. 4
- Metamorphoses (1999)
- Pihalni trio
- Pezzo in forma di sonatina
- komorni trio za flavto, oboo in fagot (1952)
- Gravure za pihalni trio (1970/1971)
- Pihalni trio 95 (1995)
- Trobilni kvintet
- Fanfare in nokturni za trobilni kvintet (1977)
- Brass minimusic za dve trobenti in dva trombona (1980)
- Brass minimusic No 2 za dve trobenti in dva trombona (1984)
- Solemn music za trobilni kvintet (1984)
- Fanfara a 4 (2003)
- Godalni kvartet
- Godalni kvartet (1956)
- Quatuor 1969 (1969)
- Trio Labacensis za violino, violo in violončelo (1977)
- Quatuor 1979 (1979), Quatuor 1985
- Alban Berg in memoriam (1985)
- Portrait d’automne
- Quatuor 1992 (1992)
- Quatuor 1996 (1996)
- Klavirski trio in kvartet
- Trio v e-molu (1951-1952)
- Trio št. 2 (1952-1953)
- Meditacije za klavirski trio (1971)
- American Impressions za klavirski trio (1980)
- Rondeau za klavirski kvartet (1987)
- Skladbe za klavir
- Passacaglia (1954)
- Štiri skladbe za klavir (1956)
- Preludij (1956)
- Les paysages (1972)
- Nokturno za Nino (1986)
- Rapsodija za klavir štiriročno (1988), Toccata … for better times (1991)
- Sonata št. 1 (1993)
- Sonata št. 2 (1993/1994)
- MacPhadraig’s Scottish Diary (1996)
- Listi iz Albuma za Tatjano (1999)
- Fantasia concertante za dva klavirja (2000)
- MacPhadraig’s Second Scottish Diary (2002)
- Violina in viola
- Intermezzo za violino in klavir (1952)
- Sonata za violino in klavir (1952)
- Variacije na temo Béle Bartóka za violo in klavir (1954)
- Variacije na temo Béle Bartóka za violino in klavir (1955)
- Trije kontrasti za violino in klavir (1961)
- Petit piece pour souvenir za violino solo (1972)
- Autumn music za violino in klavir (1974)
- Fragmenti iz Gemini concerta za violino in violončelo (1975)
- Dialogues entre deux violons (1975)
- Sonata za violino solo (1976)
- Nocturne d’été za violino in kitaro (1978)
- Quatre pieces d’été za violino in harfo (1992)
- Deux portraits pour deux violons et piano (1993)
- Pejsaži za oboo in violo (1995)
- In signo librae za violino in violo (1996)
- Portreti za violino in klavir (2000)
- Violončelo
- Sonata v enem stavku za violončelo in klavir (1952)
- Alla marcia za violončelo in klavir (1952)
- Gemini music za violončelo in klavir (1971)
- Fragmenti iz Gemini concerta za violino in violončelo (1975)
- Melodie za violončelo solo (1975)
- Duo concertante za blokflavte in violončelo (1982)
- Violonceleia za violončelo solo (1997)
- Masurian Impressions za štiri violončele (1998)
- Kontrabas
- Solo per contrabbasso (1992)
- Flavta in kljunasta flavta
- Sonata za flavto in klavir (1955)
- Šest skladb za flavto in klavir (1961)
- Tri skice za flavto in godalni kvartet (1961)
- Introduzione e danza za flavto in godalni kvartet (1961)
- Summer music za flavto in klavir (1973)
- Capriccio Wannenhorn za flavto solo (1975-1976)
- Duo concertante za blokflavte in violončelo (1982)
- Winter Games za flavto in klavir (2002)
- A Moray Fantasy za flavto in harfo (2002)
- Oboa
- Sonatina za oboo in klavir (1955-1956)
- Preludij, arioso in finale za oboo in harfo (1968)
- Winter elegy za oboo in klavir (1984)
- Pejsaži za oboo in violo (1995)
- Miniature za Claro za oboo in tolkala (2001)
- Klarinet
- Sonata za klarinet in klavir (1956/1957)
- Winter music za klarinet in klavir (1976)
- Zimska pesem za klarinet in klavir (1992)
- Jesenska srečanja za klarinet in klavir (1999)
- Mediteranski preludiji za klarinet solo (2001)
- Fagot
- Sonata za fagot in klavir (1954)
- Alla marcia za fagot in klavir (1954)
- Tri kratke skladbe za fagot in klavir (1982)
- Quartetto giocoso za štiri fagote (2002)
- Trobila
- Sonata za rog in klavir (1960)
- Sonatina za trobento in klavir (1961)
- De profundis za tubo (1964)
- Meditacija za trombon solo (1965)
- Lirizmi za rog in klavir (1969)
- Cadenza za trombon solo (1976)
- Capriccio Parentium za trobento solo (1978)
- Hornspiele, eine Sonatine für Peter Damm za rog solo (1989)
- Sonata za rog in klavir št. 2 (1990)
- Fantazija za trobento in orgle (1997)
- Sonatina za saks-horn in klavir (1998)
- Saksofon
- Sonata za saksofon in klavir (1992)
- Burleska za štiri saksofone (1994)
- Štirje preludiji za Burlesko za saksofon in klavir (1996)
- Diptykhos za dvanajst saksofonov (1996)
- Little Ferdinand Music za dva saksofona (2000)
- Harfa
- Suita za harfo (1954-1955), Impromptu za harfo (1957-1998)
- Largo za harfo (1959)
- Elegie sur le nom de Carlos Salzedo za harfo (1962)
- Igre za glas in harfo (1965)
- Preludij, arioso in finale za oboo in harfo (1968)
- Quatre pieces d’été za violino in harfo (1992)
- Fantasy for many strings and one harp player (1993)
- Trio capriccioso za angleški rog, harfo in tolkala (1998)
- A Moray Fantasy za flavto in harfo (2002)
- Glas (vokal)
- Igre za glas in harfo (1965)
- Lirični fragment za mezzosopran, rog in klavir (1999)
- Cimbalon in kitara
- Nocturne d’été za violino in kitaro (1978)
- Marcimfabialom za cimbalom solo (1979)
- Geminicimbalom za dva cimbaloma (1980)
- Koroške variacije za kitaro (2000)
- Preludiji za kitaro (2003)
- Tolkala
- Mosaiques pour un batteur (1973)
- Koncert za tolkala, za pet tolkalcev (1978)
- Contacts between clarinet and percussion (1979)
- Introduction h Kontaktom med klarinetom in tolkali (1981)
- Battere a tre, za tri tolkalce (1988)
- Hommage a Samuel Barber za tolkala solo (1995)
- Fantazija in toccata za pet marimb (2000)
Po rodu je bil iz Ljubljane, rojen leta 1931, kjer je na Akademiji za glasbo leta 1958 diplomiral iz dirigiranja in kompozicije. V svoji pestri in bogati glasbeni karieri je deloval kot oboist, v skupini Pro Musica Viva, kot umetniški vodja Slovenske filharmonije (1979-1995), deset let kot tajnik Društva slovenskih skladateljev, kot vodja Ansambla Slavko Osterc, kot vodja edicij pri Društvu slovenskih skladateljev (1970-2002) in kot profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Prejel je številne nagrade, že leta 1955 študentsko Prešernovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada (1971), Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za ustvarjalnost, Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev, Prešernovo nagrado za življenjsko delo (2016) ter številne tuje nagrade.
»Ustvarjalni opus Iva Petrića upravičeno velja za enega najbolj prepoznavnih in najvplivnejših v sodobni slovenski glasbi. Skladatelj se je prvič javno predstavil že v času šolanja na srednji glasbeni šoli, postopoma pa je s svojo prisotnostjo vse jasneje in vse izraziteje zaznamoval slovenski glasbeni prostor,« je o njegovem delu pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade.
»Ustvaril je obsežen in raznolik kompozicijski opus, v katerem zasledimo vse od orkestralnih do komornih in solističnih del. Povsem neznačilno za slovenskega skladatelja mu je skoraj povsem ostajala tuja vokalna ustvarjalnost, vendarle pa prav ta samosvojost in nezavezanost vokalu morda na drugi strani v jedru razkrivata temeljne poteze njegove skladateljske poetike.«
Ivo Petrić po podelitvi Prešernove nagrade, foto Marijan Zlobec
O skorajda odsotni vokalni glasbi je leta 2016 v intervjuju za Radio Ars povedal: “Vokalne glasbe pa nisem veliko pisal, a najbolj me je pritegnil Kosovel. Ne le, da sem v zadnjem času napisal cikel pesmi, ampak sem njegovo poezijo vključeval tudi v kantate in kot moto stavkov. Na primer Integrali v barvah izhajajo iz njegovih verzov. Če ne bi bilo glasbe, se mi zdi, da bi bil svet tako pust, da bolj ne bi mogel biti. Glasba lahko resnično izpolni celo življenje. Meni ga je, hvala bogu.”
Z vokalno glasbo se Petrić ni veliko ukvarjal, ker v bistvu ni maral opere.
Skladateljska skupina Pro Musica Viva
Na glasbeno pot je stopil kot oboist in član Orkestra Radia Ljubljana, v katerem je igral od ustanovitve leta 1955, tri leta in tri mesece, zatem pa se je podal na samostojno umetniško pot. Bil je med ustanovitelji Kluba komponistov in skladateljske skupine Pro musica viva, ki je prirejala koncerte nove slovenske umetnostne glasbe in tiskala partiture skladateljev, med letoma 1962 in 1982 pa je bil umetniški vodja in dirigent vodilne slovenske zasedbe 20. stoletja za sodobno glasbo, Ansambla Slavko Osterc.
Z Ansamblom Slavko Osterc je uspešno gostoval na festivalih in turnejah v tujini ter izvedel številne sodobne skladbe in prve izvedbe novih del – okrog 130 del slovenskih, pa tudi tujih skladateljev.
Od leta 1979 do 1995 je bil umetniški vodja Slovenske filharmonije, ko so bili koncerti še v stari filharmonični dvorani, potem pa se je Slovenska filharmonija preselila v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma in dosegla 5000 abonentov, kar pove veliko o celotnem glasbenem prizadevanju in vizionarstvu Iva Petrića, ki je s selitvijo koncertov v CD dočakal optimalne razmere za koncerte in s tem izvedbo ne le svojih, ampak še več del drugih slovenskih skladatekljev, ki jih je rad uvrščal na koncerte, saj je bilo njegovo vodilo, da mora biti na vsakem koncertu izvedeno po eno slovensko delo ali celo noviteta.
Kot umetniški vodja Slovenske filharmonije je orkester popeljal na mnoge turneje in gostovanja v tujino, kot v Italijo, Avstrijo, Španijo, Nemčijo, Češko, tedaj še Sovjetsko zvezo (danes Ukrajino, Belorusijo, Litvo in Rusko federacijo), Madžarsko, Švico, Francijo… Poleg izvajanja slovenskih del je na gostovanjih najraje angažiral odlične slovenske soliste, kot so bili Dubravka Tomšič Srebotnjak, Marjana Lipovšek, Irena Grafenauer, Stanko Arnold, Miloš Mlejnik…
Več kot trideset let pa je vodil in urejal Edicije Društva slovenskih skladateljev, ki jih je razvil v sodobno glasbeno založbo. Edicije so po zaslugi Petrića dosegle sodelovanje z največjimi glasbenimi založbami na svetu, kot so Peters, Universal, Ricordi in Breitkopf und Härtel. Tako so mnoga slovenska dela izšla tudi v tujini in bila dostopna svetovni glasbeni javnosti.
Ob podelitvi Prešernove nagrade je med drugim povedal: “Glasba mi je bila življenje. Z njo živim že vseskozi in sploh si ne morem predstavljati, da se z njo ne bi ukvarjal. Vodil sem ansamble, bil organizator, umetniški vodja Slovenske filharmonije, strokovno sem deloval na društvu skladateljev, bil vabljen v razne žirije. Če imaš potrebo nekaj početi, to počneš. To je enostavno potreba.”
Ves čas je zagovarjal tudi, da je ustvarjalnost branik naroda. “Ampak tega se niti ljudje niti družba niti politika ne zavedajo, dokler ne pride tako daleč, da je edini, ki še brani nek narod, njegova kultura. To je bilo vedno, v vojnih, povojnih časih. Kaj je ostalo? Kultura. Drugo so lahko zrušili in pobili, a kultura in umetnost sta vedno ostali.”
Glasbena zgodovina mimo Petrića ne bo mogla in je velika krivica, da ni pravočasno prejel visokega državnega odlikovanja, saj je bil duša slovenske glasbe več kot šest desetletij.
Marijan Zlobec