Z nocojšnjim koncertom Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama pod dirigentskim vodstvom avstrijskega glasbenika Manfreda Honecka se zaključuje letošnji 66. Ljubljana Festival. Sledi še otvoritveni koncert v novo sezono simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije pod dirigentskim vodstvom Marka Letonje, ki se k orkestru, pri katerem je začel svojo dirigentsko kariero, vrača po štirinajstih letih. Ta bo 6. septembra, oba pa bosta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob 20. uri. Tretji bo koncert skupine Laibach 7. septembra v Poletnem gledališču v Križankah, ko bo skupina nastopila skupaj s Filharmoničnim orkestrom iz Lvova pod dirigentskim vodstvom Filipa Rotheja.
Tiskovna konferenca, vse fotografije Marijan Zlobec
Marko Letonja, ki je nastopil na današnji tiskovni konferenci še pred prihodom gostov iz Nizozemske, je spregovoril o svojem sodelovanju s Slovensko filharmonijo in se med drugim spomnil “škandal koncerta”, ki se je zgodil na odprtju Evropskega meseca kulture v Cankarjevem domu leta 1997, ko je sam dirigiral Slovensko filharmonijo s skupino Laibach in je sredi koncerta precej uglednih gostov zapustilo koncert, med njimi prvi sedanji kardinal, tedanji ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, potem avstrijski veleposlanik dr. Wagner in drugi. Tega koncerta se rad spominja in je nanj ponosen, je dejal Letonja. V kontekstu nocojšnjega koncerta, kjer bo poleg Weberna in Brucknerja izvedeno delo skladatelja Albana Berga, to je cikel pesmi avstrijskega pesnika Petra Altenberga, kot sta bili na koncertu 31. marca 1913 v Musikvereinu izvedeni sicer le dve, druga in tretja pesem, a je bil protest občinstva tako hud, da je morala posredovati policija in so koncert prekinili, ljudje pa so morali “lastnoročno” ubraniti dirigenta Arnolda Schönberga, ki tedaj seveda še ni bil niti približno tako znan in slaven, kot je danes.
Klemen Hvala in Marko Letonja
Marko Letonja je kasneje spomnil še na en velik škandal koncert, in sicer v Parizu, prav tako leta 1913, ko so prvič izvedli Posvečenje pomladi Igorja Stravinskega. Letonja, (o tem sicer ni govoril), se k Slovenski filharmoniji kot šef dirigent ne more več vrniti, ker je po Strasbourgu, kjer je od leta 2012 bil umetniški vodja filharmonije in opere, že imenovan za šefa dirigenta in umetniškega vodjo filharmonije v Bremnu (od sezone 2018/2019 dalje).
Klemen Hvala, Marko Letonja in Darko Brlek
O sodelovanju z Letonjo in o programih Slovenske filharmonije v novi sezoni je sicer obširneje spregovoril umetniški vodja Slovenske filharmonije Klemen Hvala. Danes se je namreč začel jesenski vpis abonmajev, to sta Modri in Oranžni, Vokalni in Študentski, predstavil pa je še druge cikle in programe.
Marko Letonja
Marko Letonja je predstavil program otvoritvenega koncerta, ki bo obsegal znamenito poznoromantično delo (z orglami) Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, in ga bo brez pavze nadaljevala kompozicija Györgyja Ligetija Atmospheres, v drugem delu pa bodo skupaj predstavili še romantično Fantastično simfonijo Hectorja Berlioza.
Marko Letonja
Letonja, ki je prvi koncert s Slovensko filharmonijo imel že leta 1987, je poudaril, da želi izpostaviti orkester kot tak; kot da bi bil sam solist, zato koncert ne bo imel solista. O programu je omenil, da se navezuje na glasbo iz filma Vesoljska odiseja 2001 režiserja Stanleya Kubricka iz leta 1968, v katerem briljira glasba iz uvoda v Straussovega Zaratustro.
Vesoljska odiseja (iz filma)
Ali je Odiseja v vesolju velika avantura, Marko Letonja ni govoril, je pa vsekakor prvič sploh, da Slovenska filharmonija ne začenja nove sezone z običajnim abonmajskim koncertom, ampak z izrednim, in z dirigentom, ki je po odhodu iz Slovenske filharmonije naredil lahko rečemo že svetovno dirigentsko kariero, samo če pomislimo na dirigiranje v milanski Scali in dunajski Državni operi…
Ivan Novak
Če bi takoj rekli, da bo 7. septembra škandal koncert z Laibachom in orkestrom iz Lvova, bi dogodke vsekakor prehitevali, a ni odveč pripomba, da je bil koncert, kot bo v varianti ponovljen, že bil pred desetletji izveden na začetku mednarodne kariere skupine Laibach na Poljskem. Šlo je za izvedbo v bistvu sakralne kompozicije poljskega skladatelja Andrzej Panufnika, ki je v času generala Jaruzelskega zapustil domovino.
Producent in vodja skupine Laibach Ivan Novak je med drugim ugotovil, da si tedaj Andrzej Panufnik in Jaruzelski nista bila tako narazen kot se zdi, ker da je Jaruzelski prevzel diktatorsko generalsko vojaško funkcijo kot nekakšno manjše zlo, kot če bi Poljsko neposredno okupirali Rusi.
Novak je omenil sodelovanje z Inštitutom Adama Mickiewicza za mednarodni kulturni program Poljska 100, ki spremlja stoletnico poljske neodvisnosti. Laibach z omenjenim orkestrom pripravlja novo interpretacijo Panufnikove Simfonije št. 3, poimenovane Sinfonia Sacra iz leta 1963. Na sporedu pa bo tudi orkestralna predelava njihove avtorske glasbe za predstavo Tako je govoril Zaratustra novomeškega Anton Podbevšek teatra.
Jan Raes
Gosta iz Amsterdama sta bila pravzaprav avstrijski glasbenik, dirigent Manfred Honeck in belgijski glasbenik, sedaj direktor Kraljevega orkestra Concertgebouw Jan Raes. Kot je omenil, je orkester na turneji (po Ljubljani nastopa še v Berlinu in Luzernu) in je nasploh njegova naloga nastopati v vseh državah, članicah Evropske unije, saj v orkestru delujejo glasbeniki iz več kot 25 držav. V Ljubljani je rekel, da so že tretjič ali celo četrtič, sam se je vsekakor spomnil vsaj zadnjih dveh gostovanj v okviru programov Festivala Ljubljana, saj je imenoval dirigenta Marissa Jansonsa in nazadnje Danieleja Gattija. Gostovanje v Ljubljani se mu zdi še posebej dragoceno, ker da tu ne gre snobovsko občinstvo, ampak za ljudi, ki imajo glasbo radi. Statistika kaže, da so nocoj v Ljubljani tretjič.
Manfred Honeck
Manfred Honeck je v kontekstu “škandal koncertov”, poleg onega z Albanom Bergom (in skladateljskimi kolegi, kot so bili tedaj na sporedu še Zemlinski, Webern, Schönberg in Mahler), omenil še dogajanje okrog Antona Brucknerja in njegovih simfonij, še posebej Tretje v d-molu, ki je bila na krstni izvedbi pod skladateljevim dirigentskim vodstvom leta 1873 zelo slabo sprejeta. Sledili sta še dve verziji; leta 1877 in 1889, tako da je pravi uspeh doživela šele tretja, predvsem po zaslugi slavnega dirigenta Hansa Richterja. To, zadnjo verzijo, bodo gosti izvedli zvečer.
Manfred Honeck in Jan Raes
V kontekstu “škandal koncertov” je bilo vprašanje, ali pa je občinstvo danes, po sto letih, bolj odprto, strpno, dovzetno in ali je nujno izvajati taka dela, ki bi lahko izzvala “škandal”. Vsi sodelujoči “z odra” so se strinjali, da je taka dela nujno izvajati. Letonja je pri tem spomnil, da je na svoj zadnji koncert v Strasbourgu poleg Beethovnove Devete simfonije uvrstil še celo vrsto del sodobnih skladateljev, kot so na primer Peter Eötvös, Thomas Ades ali Nils Lindberg.
Marijan Zlobec