Kolikor je bilo pomislekov, ali bo sinoči v Poletnem gledališču v Križankah med koncertom kantavtorja, pesnika, glasbenika – skladatelja, kitarista in pevca Vlada Kreslina z njegovimi gosti deževalo ali ne, je dileme z eno gesto razčistil nastopajoči sam. Njegov vzklik No rain (Ne dežuj) je bil kot urok ali zarotitveni obrazec proti dežju, ki bi nabito polnemu avditoriju povzročil določene neprijetnosti, najmanj v obliki odprtih dežnikov. Kreslin je bil močnejši od dežja, pristaši njegove glasbe pa prav tako, saj nihče ni želel ostati doma.
Vlado Kreslin in No rain, vse fotografije Marijan Zlobec
Malo pred začetkom koncerta je bila na televiziji krajša reportaža o gradbeni situaciji v Križankah. To kar smo slišali s strani države, to je Ministrstva za šolstvo, in ravnatelja Šole za oblikovanje in fotografijo, daje misliti in opozoriti, da se nihče ne zaveda nevarnosti, ki preti šoli. Še več, vsi so obveščeni, a se iz komoditete in lenobe delajo neumni. Kot smo slišali, je krivec MOL, ki si želi šolo enostavno prilastiti. Gradbena inšpekcija ni dovolila vpeti dela strehe v zgradbo šole, tako kot je bilo to poprej, ker šola ni varna in se spričo slabih temeljev lahko poruši. To pa posledično lahko pomeni, da nove strehe, še boljše kot je bila poprej, v resnici nikoli ne bo, ampak bo ostal samo pokriti oder v takih dimenzijah, kot smo to videli sinoči in pred tem pri izvedbi musicala Vesna.
Milan Kreslin
Kreslin je imel svoj glasni in javni napad na vreme, kar pa v drugih primerih verjetno ne bo uslišano; ima pač boljše stike in razmerje z Nebom. Bog ima Vlada Kreslina rad.
Oče in sin
Kreslin zna oblikovati svoj koncertni program tako, da hitro ustvari primerno ali za njegove koncerte znano razpoloženje, pri čemer mu pomagajo glasbeniki v skupini Mali bogovi in zatem še Beltinška banda. V drugem delu pa se je nastopajočim pridružil še Big Band Orkestra Slovenske vojske pod dirigentskim vodstvom Rudija Strnada, ki je poleg dirigentske funkcije še na ves glas prepeval, ne le v duetu z Vladom Kreslinom, ampak celo sam (My way Franka Sinatre, o katerem smo ravnokar gledali dokumentarni film, kakšen mafijec je v resnici bil). Klanjanje Sinatri ni kdo ve kakšen dosežek. Bolj kaže na provincialnost s svetovljanskimi željami. Podobno so se Sinatri klanjali trije tenorji med svojim nastopom v Ameriki. Spominjam se, da mi to niti malo ni bilo všeč.
Vlado Kreslin in Rudi Strnad v My way
Oče Milan Kreslin je letos obhajal devetdesetletnico, a naredi vtis, kot da brez njega koncerta ni, vsaj ne v tako zgodovinski obliki in dimenziji. Z njim odpotujemo v spominih vse do prve svetovne vojne, ruske fronte, potem do doživljanja zagrebških kavarn in petja v njih…
Rudi Strnad
Nastaja vzdušje celotnega 20. stoletja, v katerem je nekoč imela posebno mesto in vlogo pesem Lili Marlen (Marleen), ki jo Vlado Kreslin uvršča v svoj koncertni program bolj s kulturološko kot politično noto. Kreslin ni glasbeni politik, ni niti agitator ali ideolog, nima pesmi aktualnih družbenih vsebin in se ne ravna po neki “okoljski” (ne okoljevarstveni) problematiki. Lahko pa do tega še pride.
Kreslin in Strnad v elementu
Malo več se mi je tokrat sicer zdelo pesmi s socialnim okvirjem in tematiko, a vendarle ostaja v svojem okolju; emotivnem, doživljajskem, besedilno sporočilnem, vizualno odrskem, pevskem, celo pripovednem, kot da bi vedel, da občinstvo zgodbo o črni kitari v enem letu že pozabi in jo je potrebno obnoviti. Ali postaja sčasoma nekoliko konservativnejši, z manjšim naborom novih idej ?
Vlado Kreslin
Vedno doseže vrhunec s svojim Prekmurjem. Tu je najbolj celovit interpret, tako po besedilu kot po melodijah in njihovem izrazu. Morda bi na začetkih petja nekaterih pesmi pogrešal čistejšo dikcijo, da bi v celoti razumel kaj poje. Malo premočno je bilo ozvočenje.
Polne Križanke
Sodelovanje Big Banda Orkestra Slovenske vojske pod dirigentskim vodstvom agilnega in temperamentnega, pevsko zelo razpoloženega Rudija Strnada je bilo glasbeno dialoško, dopolnjujoče se, programsko zaokroženo, enkrat z imenitnim saksofonskim solom (Jaka Janežič).
Dan neskončnih sanj
Pesemskih kombinacij, ki jih Kreslin oblikuje na svojih koncertih, doslej ni bilo tako malo, a je že tako, da morajo biti vsi gosti podrejeni njegovemu programu in avtorskim željam.
Vsesplošno navdušenje
Dialog s slovensko kulturno zgodovino je pomenila izvedba Prešernovega soneta O, Vrba! srečna, draga vas domača, ki jo Kreslin s prekmurskim melosom cepi na gorenjske besedilne korenine in jo odveže lokacijske določenosti, tako da poudari njen širši, lahko bi rekli obči pomen. Njegov “svet Marka” je lahko kjerkoli na Slovenskem. Pomembno pa je, da imaš svoj dom in se te dragocenosti zavedaš.
Vedno več temperamenta
Pesem o kukavici je Vlado Kreslin odkril na Norveškem, a ima bolj verjetno francoske korenine, seveda pa zazveni prav tako prepričljivo v slovenščini.
Topel sprejem
Katere so najlepše Kreslinove pesmi? Odgovor daje občinstvo samo s petjem pesmi, ki jih najbolj pozna in ima najraje.
Izvajalsko ujemanje nastopajočih
Prekrivanje priljubljenosti, pristnosti in lepote se pri Vladu Kreslinu ujema. Morda smo na koncu pogrešali še en nastop očeta, a je bil že malo utrujen.
Vlado Kreslin z Big Bandom Orkestra Slovenske vojske
Sam mislim, da je njegova najboljša pesem Od višine se zvrti.
Vsi nastopajoči
Že kot besedilo je metaforično bogata; pesem uvaja Ikarov padec; “krila so se mi stopila od strahu”, kot prehod iz nedolžne, angelske višine neskončne varnosti, v negotovost med letenjem proti zemlji. Sledi materin poduk mladeniču; “da z višine se ne vidi vse”. Tam so samo papirnati zmaji in smehljaji, v bistvu značilni za otroški svet. Kreslin ostaja skrivnosten: kdo naj me “skrije v svojo dlan”? Tu je najbolj vrhunski, ker je pesniški subjekt skrit tako v možni materini podobi kot prvega dekleta, pri čemer je stopnjevanje verzov: “svojo mehko dlan, svojo toplo dlan” obojestranska; potreba po toplini je porazdeljena med materjo in mladenko, prav tako verz “vzemi me na svojo stran”, ki z osebno izpovednostjo pokaže dimenzijo ambicij preskoka iz malih ali skromnih razmer v ne le ljubezenski doživljajski, rahlo nerodni, sramežljivi trenutek, ampak je v verzu “od višine se zvrti” in njegovem nadaljevanju hkrati razumeti bistveno sporočilo pesmi kot Slovo od mladosti (Prešeren), Pobeglo otroštvo (Ciril Zlobec), preskok v rojstvo avtonomnega subjekta, k čemur po Kreslinovem prepričanju spada prvi korak z roko v roki s prvo punco. Melodija pesmi ima vse lastnosti pevske uspešnice; ima predispozicijo ali uvod z repeticijo melodije prve in druge kitice, ki ustvari pogoj močnega izpovednega vzdušje, da se vrhunsko dvigne na osrednjo melodijo z začetka tretje kitice z verzom Od višine se zvrti! In potem znova. kot da bi pesnik in pevec želel trmasto opozoriti na svoj najbolj elementarni problem, ki pa bi ga morali vsi slišati in deliti z njim. In potem izzveni. Pesem se da peti v vseh svetovnih glasbenih kulturah. Lahko bi jo pela Madonna ali Elton John. Precej zamujata, bi rekel.
Poklon po zadnjem dodatku
Vlado Kreslin se je poslovil s stavkom: “Zmagali smo, vse se da.”
Marijan Zlobec