Umrl je pesnik in politik Ciril Zlobec

Na svojem domu, in ne v Kliničnem centru, kot sem dobil prve informacije, se je ponoči poslovil od tega sveta pesnik, prevajalec, publicist, pisatelj, urednik, politik, akademik in več desetletij v slovenski in poprej jugoslovanski, pa tudi mednarodni družbi aktiven javni kulturni delavec Ciril Zlobec. Četrtega julija je obhajal 93 let.

Akademik Ciril Zlobec

Stric Ciril me je najbolj fasciniral v času okrog slovenskega osamosvajanja, ko se je najbolj javno izpostavil, kandidiral na volitvah in kot član predsedstva prejel največ glasov. Nekaj posebnega in verjetno najlepši dan pa je bil 26. junija 1991, ki smo ga začeli z odprtjem razstave v galeriji Slovenijales, kjer je Ciril imel izjemen govor. Zatem smo bili skupaj na družabnem srečanju, ko smo po televiziji videli sporočilo, da se je čas razglasitve nove slovenske države in proslave na Trgu republike spričo sovražnih preletov letal premaknil. Trumoma smo potem odšli na trg, zatem na sprejem v veliko sprejemno dvorano Cankarjevega doma in ponoči ali že proti jutru na rajanje. Ciril in njegova večna Veronika sta zaplesala na Kongresnem trgu, nato pred Prešernovim spomenikom. Bilo je že blizu štirih zjutraj …

V predsedstvu je veljal za “poveljujočega”, še posebej, ko so se težka pogajanja dogajala na Brionih in je Ciril Zlobec moral krotiti notranjega in obrambnega ministra v Ljubljani, ki nista želela ubogati Milana Kučana, Lojzeta Peterleta, dr.Franceta Bučarja, dr. Dimitrija Rupla in dr. Janeza Drnovška, ko so sprejeli taktični umik, in je Zlobec prevzel vodenje države. Šlo je tako daleč, da je Bavčarju in Janši zagrozil, da bo razglasil njun državni udar, če ne bosta ubogala direktiv predsednika Republike Slovenije Milana Kučana z Brionov …

Pred tem je bila najbolj odmevna afera skupnih jugoslovanskh šolskih jeder, ki bi Beogradu dala vse pravice odločanja o tem, kaj bi se v šoli učili o literaturi, ne pa dovoljeval Slovencem, da sami o vsem odločajo. V protestih je bil najbolj divji Janez Menart, potem pa še Tone Pavček in Ciril Zlobec.

Močan je bil Zlobčev nastop v onem času v Beogradu, tako v jugoslovanskem pisateljskem društvu že v osemdesetih letih,  ko so imeli hude polemike z Dobrico Ćosićem in Miodragom Bulatovićem, kot kmalu zatem v jugoslovanski skupščini, kjer je imel polemične stike s Slobodanom Miloševićem, za katerega je večkrat omenil, da je imel posebno karizmo. Nekoč sta v zvezni skupščini sedela skupaj in ga je Milošević malo izzival …

V večdesetletnem kulturnem, umetniškem, pesniškem in prevajalskem ter uredniškem delovanju je osebno spoznal celo plejado svetovnih književnikov, na primer Eugenija Montaleja, ki je veljal za zelo nedostopnega človeka. Prevedel je vse tri italijanske pesnike, dobitnike Nobelove nagrade za literaturo; poleg Salvatoreja Quasimoda in Montaleja še Giuseja Carduccija, ki je bil izjemno težak zalogaj. Rad je prevajal Petrarco, Leopardija in Danteja, med sodobniki Giuseppeja Ungarettija in Alberta Moravio, ki je bil tedaj med najbolj popularnimi pisatelji ne le v Italiji, ampak v širšem svetu (Rimljanka, Ciocara).

Kot pesnik je napravil veliko napako, ker ni sprejel predloga nobelovca Salvatoreja Quasimoda, ki mu je predlagal, da skupaj prevedeta njegove pesmi v italijanščino. Bil je sramežljiv in skromen, zato je predlog svetovno znanega pesnika nerodno zavrnil.

Ciril Zlobec je več kot deset let urejal literarno revijo Sodobnost, pred tem pa Besedo, ki je bila po objavi novele Zlati poročnik Lojzeta Kovačiča, v kateri je opisoval življenje v JLA, prepovedana, Zlobec pa se je kot glavni urednik revije znašel na sodišču.

Bil je partizan, tako kot vsi Zlobci, borec Kosovelove brigade v bojih pred Štanjelom in za štanjelski grad, ki so ga zasedli Nemci, potem pa partizani zažgali, ker se tam utaborjenih nacistov ni dalo drugače premagati.

Ciril Zlobec je bil tudi partizanski učitelj in je prvič prišel v Ljubljano kasneje, že po vojni, kjer se je vpisal na slavistiko. Člani Pesmi štirih (Janez Menart, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ciril Zlobec) so prijateljevali, kolikor se je dalo, a vseeno živeli zelo skromno. Ciril Zlobec je živel v skromnem stanovanju na Vošnjakovi v Ljubljani tako rekoč vse življenje. Uredil pa si je rojstno hišo v Ponikvah na Krasu, kamor je poleti rad zahajal in se združil z vaščani, prijatelji še iz otroštva.

Fašizem so mladi vaščani, Ponikovci, doživeli zelo kruto, saj so jih Italijani internirali v osrednjo Italijo še kot mladoletnike, stare okrog 15, 16 let, kar je bil nepredstavljiv zločin nad mladostniki. O tem je napisal roman Moška leta našega otroštva.

Vstop v politiko, v RK SZDL in CK ZKS ter nazadnje Predsedstvo Republike Slovenije je razumel kot osebni pohod skozi oblastne strukture v korist kulture in umetnosti.
Pesmi štirih je bila leta 1953 prelomna zbirka, ni pa bila odraz prve intimne lirike v povojnem slovenskem pesništvu in se bo dalo o tem še marsikaj zapisati. Intimne lirike je nasploh bilo več, tako že med vojno (Matej Bor, Kajuh, Balantič, Hribovšek, Peter Levec, France Kosmač, Brejc …), kot po njej (Ivan Minatti, Ada Škerl, Lojze Krakar …). Zatem je prišla mlajša generacija in nastalo je medgeneracijsko rivalstvo in boj za pesniško prvenstvo.
Parnas je visok in težko dosegljiv.

P. S.

Dodajam posnetek pesmi Cirila Zlobca Zvezde padajo v noč, ki jo je napisal za Slovensko popevko leta 1962 na Bledu. Pesem sta uglasbila Slavko in Vilko Avsenik, izvajala pa Nino Robič in v alternaciji Marjana Deržaj. Med dvajsetimi pesmimi na festivalu je prejela drugo nagrado občinstva.

https://www.rtvslo.si/radiosi/news/slovenian-poet-ciril-zlobec-dies-at-the-age-of-93/464079

https://www.rtvslo.si/news-in-english/poet-writer-and-translator-ciril-zlobec-dies-at-93/464121

https://vaaju.com/slovenia/ciril-zlobec-died-who-saw-poetry-as-an-opportunity-for-a-man-to-immerse-and-maintain-self-esteem/

https://www.pressreader.com/italy/corriere-della-sera/20180825/282535839228017

http://lavoce.hr/cultura/1782-addio-al-poeta-e-accademico-ciril-zlobec

https://www.nezavisne.com/kultura/knjizevnost/Preminuo-slovenacki-pisac-Ciril-Zlobec/494313

http://www.prelistavanje.rs/vest/prikazi/preminuo-ciril-zlobec-najznacajniji-savremeni-slovenacki-pisac/3003372

http://www.politika.co.rs/scc/clanak/409943/Preminuo-Ciril-Zlobec-najznacajniji-savremeni-slovenacki-pisac

http://www.nezavisnasrpska.com/preminuo-slovenacki-pisac-ciril-zlobec/

http://info.hazu.hr/hr/novosti_i_dogadanja/novosti/2408-umro-akademik-ciril-zlobec-dopisni-clan-hrvatske-akademije-znanosti,2938.html

http://balkanskapravila.com/category/kultura

Marijan Zlobec