Ljubljanska galerija Kresija bo zvečer ob 20. uri odprla povsem nevsakdanjo razstavo dvoletnega cikla fotografskih selfijev s skupnim naslovom Promenada multimedijske umetnice Tine Kolenik, sicer asistentke za kostumografijo na AGRFT. Cikel je nastal pri njej doma in tako, da se je fotografirala po razpoloženju in potem, ko je na tržnici kupila sveže in najlepše lubenice, jih razrezala in iz njih sestavila nad dvajset pokrival, ki ponazarjajo različne sloje ljudi, tako moških kot žensk, različne vere in družbene statuse. Draž ali čar razstave je, da je vse zelo prepričljivo in avtentično, vsebinsko zaokroženo, čeprav ostaja glava ali obraz samo njen.
Tina Kolenik kot arabski šejk
Bistvo njene razstave so vsekakor selfiji s pametnim telefonom kot nova izrazna fotografska tehnika, ki je zamenjala profesionalne fotoaparate in vse, kar je povezano s klasično in digitalno fotografijo.
Vojak
Selfije je delala s pomočjo običajnega, rekli bi turističnega pomagala, zložljive palice, kot jo turistom pred milansko stolnico prodajajo za deset evrov; nekaj časa so jih tudi pri nas, potem pa je meda obveljalo, da so palice prepovedane, češ da so nekakšno hladno rožje oziroma da motijo druge ljudi v prostoru.
Dežnik
Izbor tehnike je podrejen vsebini izpovedanega. Če je Promenada nekako povezana z ljubljanskih Tivolijem pred drugo svetovno vojno s sprehodi po tedanji Aleksandrovi cesti in Latermanovem drevoredu, je to zgolj en vidik naslova, saj promenade v resico ne vidimo, si pa lahko zamišljamo domnevno njeno sporočilo kot navezovanje stikov med mladimi, svobodnimi Ljubljančani v iskanju možnih partnerjev, ali komunikacije starejših in razkazovanje svoje meščanskosti, česar danes ni več. Je pa še vedno promenada do Tivolskega gradu in Švicarije.
Partizanka
Pomen glave Tine Kolenik je v njeni ali svoji večizraznosti in večpomenskosti. Ženska ve, da nikoli ni ena sama, niti ne samo svoja, ampak je lahko vedno še kakšna ali “drugačna”, če ne čisto zares, pa v domišljiji, predstavi, želji, refleksiji, družbenem in idejnem ali celo ideološkem ter zgodovinskem kontekstu.
Dama
Tina Kolenik posoja svojo glavo najraje predstavnikom določenih ver ali religij, kot da bi vedela, da je v njih ali tam najmanj svobode; čim si na glavo nekaj daš, nisi več svoboden, bi lahko rekli. Vsi najvišji predstavniki ver nosijo pokrivala, razen budistov, ki pa so obriti in pri njih spregovori gola glava.
Pravoslavni pop
Pri selfijih Tine Kolenik se zdi, da njihova ideološka moč ne izvira iz glave, ampak iz tistega, kar si na glavo dajo, tako da pokrivalo govori namesto njihovih ust.
Duh
Tina noče bit zgolj človek, ampak še vsaj metaforično določen predmet, rastlina oziroma plod, a v resnici je jedro lubenice rdeče kot kri.
Muslimanka s feredžo
Rada provocira, izziva, se spogleduje, se testira in išče svoje dimenzije kot selfijevski objekt in vsebinski subjekt, tako da vsakokrat najde in izpoveduje svoje različne zgodbe. Pomemben je proces nastajanja in odločitve, kaj bo na koncu ustvarjalnega procesa postala.
Ortodoksni jud
Nikoli ni ista, nikoli ni samo ena. V njej je vedno še nekaj prostora za nekoga, ki prav tako obstaja, nekje in drugje, ne le v njej, fizično in imaginarno.
Dekle s slušalkami
Postavlja se vprašane, kakšne so izrazno-tehnične možnosti likovnega izražanja zgolj s selfiji, žensko glavo in “preparirano” lubenico? Očitno so velike, domiselne, polno zaokrožene po svoji vsebini in smislu, po svojem pogledu na nevarno žensko, ki zlahka dominira nad “ostalimi” upodobljenimi figurami.
Gospod s cilindrom
Na razstavi v Kresiji imamo Tinin jaz in drugi jaz, pravzaprav že park ali panoramo drugih jazov.
Dež
Cikel Promenada je nastajal dve poletji, tako da je bilo potrebno vse najprej “skicirati”, zasnovati cikel, postaviti časovno in vsebinsko distanco in celovitost cikla, zatem pa vse še enkrat ponoviti “na čisto”. Posebnost same postavitve je desna stena v galeriji, na katero je Tina Kolenik prilepila kar 8840 lubeničinih pešk, za kar je potrebovala 49 ur dela.
Škof
Posebno zahtevna pa je bila še sama studijska izdelava, izbira materiala in dimenzij slik, pri čemer pa je poleg profesionalnega fotografskega studia imela glavno besedo le avtorica sama.
Nuna
Vseh pokrival na razstavi je osemnajst, poleg njih pa so še dve lubenici in tri lubenične teksture.
Kraljica
Goba
Košara
Frontman skupine Laibach
Marijan Zlobec
En odgovor na “Promenada z lubenicami kot pokrivali na glavi Tine Kolenik”
Marijan, direktno bi moral povedati, da je to umetnost zgolj za njo in da bojo njene fotke visele le v njeni sobi, hišah njenih staršev in starih staršev in še to le zato, ker jo imajo zelo radi. Internet je poln for z lubenicami in bučkami, v katerih je več umetnosti in domišljije kot tu.