Simfonični orkester Akademije za glasbo je lani ponovno prejel vabilo na festival Young Euro Classic, ki bo letos potekal med 3. in 20. avgustom v znameniti dvorani Konzerthaus v Berlinu. Gre za elitni mednarodni festival mladih orkestrov z vsega sveta, na katerem smo imeli čast sodelovati doslej že dvakrat – v letih 2004 in 2007. Obakrat je naš orkester prejel izjemno laskave ocene nemške glasbene kritike in potrdil, da je eden najboljših mladih simfoničnih orkestrov v Evropi. Ljubljanski koncert bo 7. avgusta.
Berlinska Koncertna hiša, foto AG
Koncert bo tokrat pripravil in vodil vrhunski francoski dirigent Quentin Hindley (ob asistenci dirigenta doc. Simona Dvoršaka in ostalih mentorjev orkestrskih sekcij), solist pa bo pianist Urban Stanič (njegova mentorica je zasl. prof. Dubravka Tomšič Srebotnjak), ki je bil za to vlogo izbran med osemdesetimi kandidati kot najboljši na akademijski avdiciji. Na sporedu bodo noviteta Simfonični valček Leona Firšta (njegov mentor je izr. prof. Dušan Bavdek), Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54 Roberta Schumanna in simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra, op. 30 Richarda Straussa. Koncert je bil z enakim programom izjemno uspešno izveden pred festivalskim nastopom v Berlinu 23. aprila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Leon Firšt, foto FB
Iz programa izpostavljajo odlično, od akademijske komisije izbrano najboljšo noviteto študenta Akademije za glasbo Leona Firšta, med drugim prejemnika Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani za akademsko leto 2016/2017 (za skladateljski opus zadnjih dveh let) ter pred tednom dni prejemnika Velike nagrade na Mednarodnem tekmovanju iz glasbene kompozicije v Banaueju na Filipinih. Tudi po tradiciji so skladbe akademijinih najboljših študentov kompozicije obvezni del programov, katere Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani redno izvaja na gostovanjih doma in v tujini.
Urban Stanič, foto splet
7. avgust 2018, 20.00, Konzerthaus Berlin, Festival Young Euro Classic 2018
Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Dirigent: Quentin Hindley
Solist: Urban Stanič, klavir (mentorica: zasl. prof. Dubravka Tomšič Srebotnjak)
Spored:
Leon Firšt: Simfonični valček – noviteta (mentor: izr. prof. Dušan Bavdek)
R. Schumann: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54
R. Strauss: Also sprach Zarathustra, op. 30
Akademija za glasbo je zbrala nekaj kritik z gostovanja Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljanev Berlinu leta 2004
Klasika
Igra, stavki, zmaga za Slovenijo
Festival young-euro-classic, ki se je odvijal v koncertni hiši »Konzerthaus«, je bil poln
presenečenj. Najsijajneše presenečenje je bilo v igri Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane (iz Slovenije) – in sicer s krstno izvedbo kompozicije, ki jo je napisala 22-letna komponistka Nina Šenk. Za vsak primer so jo pripeljali kar s seboj. Njen Violinski koncert, vehementno ga je izvedla Anja Bukovec, je pokazal nenavadno, visoko razvito nadarjenost. Gospa Bukovec, tudi strastna in mlada, je viharno v pisanih hlačah in nepokritim popkom brzela na oder, skozi dva violinska stavka, in si športno v dvajsetih minutah za sebe in svojo prijateljico komponistko priborila igro, stavke in zmago.
Urban Stanič in Martha Argerich v Ljubljani leta 2016, foto Marijan Zlobec
O obeh damah bomo slišali še veliko. Vzbudili sta radovednost; izvrsten orkester pod
vodstvom dirigenta Georga Pehlivaniana je na vso moč k temu pripomogel. Mladima
dekletoma je zaigral lovorike festivala. Koncert začenja z mojstrskimi violinskimi atakami po tekočem traku. Glasbeni pogum, podjetnost, mladinska svežina vzplamtijo (zažarijo): violinski koncert ne skopari z izzivi. Glasba pa vedno ostaja zelo osebna. Igra je prisrčna, neprilagojena, svojeglava. Velik prostor zavzamejo kadence, ki se izgubljajo v zasanjanosti, da bi se nato šprintersko vrnili na violinsko bojišče. Proti koncu glasbena invencija rahlo omahuje, vendar se v finalu zmagoslavno reši pred grozečim notnim breznom na varno glasbeno kopno. Ovacije
za glasbeno dvojico Nino Šenk in Anjo Bukovec s krmarjem Pehlivanianom, tako rekoč zlata medalja za nastop na festivalu.
Mladinski orkester Evropske unije 2018
Berlinski jutranjik (Berliner Morgenpost), ponedeljek, 23. avgusta 2004
Berlinsko glasbeno poletje: sveže, veselo, klasično
Stefan Reker
Visoko poletje v Berlinu: mesto je polno obiskovalcev, željnih kulture, a koncertne
dvorane so prazne, ker so zaprte. Medtem ko so uveljavljeni orkestri na gostovanjih
ali na dopustih, je na srečo vsaj en inovativni glasbeni festival osvojil središče Berlina. Festival young-euro-classic hiti od uspeha do uspeha. S 14 mladinskimi orkestri iz vseh delov Evrope je v petem letu svojega obstoja ponovno povečeval število obiskovalcev. Vse skupaj 21.500 obiskovalcev je poslušalo 18 koncertov na trgu Gendarmenmarkt. To pomeni 93 odstotno izkoriščenje zmogljivosti, kar še najboljši orkestri ne dosežejo. Festival ne pomeni le zapolnitev praznine v berlinskem koncertnem koledarju, marveč tudi izredno vesel način muziciranja. Evropski duh festivala je bil letos še posebej izrazit v novem skupinskem projektu mladinskih orkestrov iz Latvije in Španije, ki sta igrala skupaj v mešani zasedbi. Ta eksperiment z glasbeniki iz skrajnega severo-vzhoda in jug-zahoda kontinenta po samo enotedenskih vajah ni prinesel zvočne dovršenosti, ampak zelo prikupne
koncertne rezultate. Elastičnost in navdušenje mladih glasbenikov, izmenjava iskrivih pogledov so njihov nastop navdihnili s polnim življenjem, kar pri najboljših orkestrih z rutinsko izvedeno igro občasno pogrešamo.
Program in orkestri 2018
1500 mladih glasbenikov je prineslo tudi sodobne kompozicije iz svojih domovin, med njimi devet krstnih izvedb. Pokazali so, da je predvsem v novih deželah EU možno najti še veliko novega, na primer latvijski skladatelj Janis Ivanovs (1906-1983), njegova Simfonija štev. 19 je pri občinstvu povzročila pravcate viharje navdušenja. Za viharno navdušenje je tudi poskrbela šele 22-letna slovenska skladateljica Nina Šenk, ki je za svoj v Berlinu krstno izvedeni Violinski koncert prejela skladateljsko nagrado festivala. Izrazito mlado občinstvo, med njimi
veliko takih, ki so na koncertu bili prvič, je doživelo, da je klasična glasba lahko mlada, sveža in v veselje vseh. Z glavnimi sponzorji iz skupine BMW Group je festival young-euro-classic zagotovljen tudi v naslednjem poletju (5. – 21. avgusta 2005).
Berlinska koncertna hiša
Renski dnevnik, torek, 24. avgusta 2004
Blagodejni pogum
Berlinski festival mladih orkestrov young-euro-classic na razpotju
Olaf Wilhelmer
V koncertni hiši »Konzerthaus Berlin« je bil že petič izveden festival young-euroclassic. Festival je ponovno predstavil mlade orkestre iz vse Europe, ponovno je napolnil dvorano z dobrim razpoloženjem in mnogimi obiskovalci (tokrat 21.500). Festival je zgodba uspeha: edini te vrste, organiziran iz zasebnih virov in s predanostjo, uveljavljal se je v težkih časih in poletno zaspanemu Berlinu nudi kulturo za ceno kinematografske vstopnice v višini devetih eurov na osebo.
Kljub temu ni vedno enostavno pridružiti se navalom navdušenja, ki so jih deležni
glasbeni študentje, kajti po nekaterih obiskanih koncertih se pojavi nekaj vprašanj, ki so morda malenkostna za obiskovalca posameznega večera, pa vendar potrebujejo razpravo. Navsezadnje gre za vprašanje, kaj je pravzaprav namen festivala: naj se vsako poletje na novo polarizira »glasbeni magnet za občinstvo« (tako organizatorji)? Naj prijazni mladi iz sedaj že 25 držav Evropske unije in drugih evropskih držav pokažejo, da tudi pri njih obstaja klasična glasbena vzgoja? Ali gre za srečanja na evropski ravni, katerih rezultati so vidni na koncertih? Ali pa gre za negovanje utopije evropske glasbene kulture, ki v vsaki
posamezni deželi različno cveti? Če ostanemo pri prvih dveh ciljih, lahko rečemo, da sta dosežena: ljudje radi prihajajo, poleg tega vedno znova presenečajo narodi, v katerih živi manj ljudi kot v širši okolici Berlina, z dobro zasedenimi ansambli, kot na primer Finska ali Slovenija. Tretja pot je bila doslej za poslušalce: koncerti skupaj so, če tako hočemo, podali neko vseevropsko podobo, ki jo je zaznamoval prvič izveden projekt »Campus Orchester«, v katerem so Španci in Latvijci izdelali
skupen program. Po drugi plati: vedno znova slišimo orkestre, ki svoje skladbe sicer obvladujejo, vendar na problematični način stavijo na bolj ospredne učinke. Posledica tega je bila na primer netransparentna druga simfonija Sibeliusa (in to pri Fincih!) ali pa preglasna verzija baletne suite Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva (z Mladinskim orkestrom Evropske unije). In to kar orkestri prikazujejo iz sodobne glasbe, je ponekod pretresljivo: omenil bi Josepha Schwanterja (ZDA), Harrija Ahmasa (Finska) in Alojza Srebotnjaka (Slovenija). Da Slovenija in Evropa premoreta mnogo več, je dokazala 22-letna Nina Šenk s svojim Violinskim koncertom: s sijajno igro solistke Anje Bukovec, izvirno zasnovo, odlično instrumentacijo in ritmiko v stilu popa je zelo zasluženo prejela nagrado občinstva (EUR 5000). Namreč zelo žalostno bi bilo, če bi na evropskih konservatorijih vzgojili le še skladatelje, ki
niso dorasli niti estetskim zahtevam predzadnjega stoletja.
Nina Šenk, foto splet
Young.euro.classic zaključil v berlinski koncertni hiši
Modra oblačila z zvezdami
Liesel Markowski
V naši prestolnici je konec velike parade mladih evropskih instrumentalistov. Že petič young.euro.classic in zopet uspeh »par excellence« pri občinstvu. 21.500 poslušalcev je obiskalo koncerte, kar pomeni več kot 92 odstotno izkoriščenje zmogljivosti. Mala obletnica je ponovna potrditev festivala. Berlin – zbirališče evropske glasbene mladine in hkrati prostor za neobremenjen poletni glasbeni užitek – čar festivala je nesporno prav v tem. Na finalu so se srečali vsi: glasbeniki iz vseh 25 držav Evropske unije, združeni v Mladinskem orkestru Evropske unije »European Union Youth Orchestra«, izbrani po strogih merilih, najboljši svoje države in ambasadorji evropske ideje. Svečano oblečeni so zvečer nastopali: dame v modrih oblačilih z zvezdami in gospodje v črnih oblekah. Modra barva ženskih oblek je prevladala poleg barve kovine v vseh instrumentalnih skupinah – Ladies first
now?
Evropski glasbeniki so igrali v veliki zasedbi, ki je zasedla celoten oder. Za pultom je
stal Francoz Yan Pascal Tortelier, dirigent stroge discipliniranosti. Na sporedu je bila glasba Messiaena, Brahmsa in Prokofjeva. Za zaključek smo pričakovali orkestrsko slavje, vendar razvilo se je šele na poti kot če bi brezkompromisna in brzdajoča roka Torteliera šele postopoma sprostila glasbene tokove. Seveda se je vse dogajalo na precej visoki umetniški ravni. »Les Offrandes oubliées« (Pozabljeni žrtveni darovi), zgodnje delo (1930) Oliviera Messiaena – še brez ptičjih glasov in zvočne prefinjenosti – v religioznem ozadju križa, poti v pekel in zahvalne molitve. Glasba je zazvenela po vrstnem redu: »počasi« z lepo kantileno, dramatično in nežno umirajočim pianom, vendar brez skrivnostne avre, ki je bistvo skladbe.
Brahmsov Violinski koncert je sledil v znaku velikega ruskega glasbenika Vadima
Repina, violinista popolne tehnične in umetniške dovršenosti, ki je na svoji Stradivarijevi violini izvajal očarljivo mehko in tankočutno igro in ki je – poleg vseh virtuoznih kapriol – občutljivo notranjost skladbe izpolnil z glasbeno ganljivostjo. Orkester je bil kot dodatek zanesljiv in z lepimi zvoki, skoraj stvaren.
Orkestralni čudež se je dogajal šele na koncu z »Romeom in Julijo« Sergeja Prokofjeva, odlomki iz treh suit, ki jih je skladatelj napisal po svojem baletu. Očitno je šele ta klasična ljubezenska drama navdihnila mlade. Sedaj so učinkovale zvočne lepote godalne igre, fleksibilnih pihal in
veličastnih trobil, učinkovala so agilna tolkala v fascinantnem orkestrskem sozvočju, ki je jedrnato uresničeval karakterje in momente drame: sovražni si družini, dekle Julija, ljubezenski prizor med Romeom in Julijo, mandolinski ples in ples antilskih deklet ter tragični konec. Tortilier je vodil mlade glasbenike do melodične lepote, šaljivosti in do kar veličastne zvočnosti. Ganljiva interpretacija in dejansko orkestrsko slavje, z brezkončnimi ovacijami.
Festival young.euro.classic nam je zopet omogočil vpogled v raznolikost evropske
glasbene kulture; prvič tudi iz novih držav Evropske unije, kot so Latvija, Slovaška in Slovenija. Spoznali smo tudi neznana nacionalna dela, ne samo priljubljena. Problematične so bile nekatere krstne izvedbe, ki so ostale v vprašljivem tradicionalizmu (recimo iz Slovaške) ali so nanizale avantgardistične zvočne dogodke in šume.
Zame je bil najbolj zanimiv Violinski koncert Slovenke Nine Šenk, kot ga je briljantno
predstavila violinistka Anja Bukovec. Vitalna in konfliktov polna glasba mlade
skladateljice (rojena 1982), ki jo je žirija občinstva upravičeno nagradila z Evropsko nagrado za skladatelje. Med novimi deli izstopa tudi prvič izvedena skladba »Momentum« vališkega glasbenika Geirija Torjussna, pri katerem se v samo štirih minutah »molto marcato e drammatico« – zvok in gestika razvijeta v krik, udarec in žvižg. (Po tiskovnem gradivu)
Marijan Zlobec