Če bi na Ministrstvo za kulturo vrgel bombo, ne bi nič razneslo

Delovanje strokovnih komisij Ministrstva za kulturo je že leta in leta problematično, seveda pa je še bolj problematično samo delovanje MK in posameznih ministrov oziroma ministric. Z zmanjševanjem sredstev za kulturo iz proračuna, kar se je dogajalo v zadnjih desetih letih, in nikakršni sledi o “okrevanju” kulturnega proračuna, čeprav se je BDP v zadnjih treh letih že krepko povečal, je položaj slovenske kulture še naprej porazen.

Festival Slowind bo dobil nekaj sredstev, a flavtist Aleš Kacjan se je veselil koncerta, ne MK, foto Marijan Zlobec

Medtem ko je država tujim investitorjem takoj pripravljena dati kot nepovračilno podporo precej milijonov evrov skrajno sumljivim projektom (MAGNA – podarjenih 18,6 mio. EUR), je celotna letošnja ustvarjalna programska pobuda, programi, predlogi, prošnje, delovne štipendije, konkretni načrti, organizacije, dejavnosti… na Slovenskem vredna nekajkrat manj kot bo tuji vlagatelj od slovenske vlade radodarno dobil samo za izgradnjo “fabriškega tira” do svoje investicije na našem državnem ozemlju (okrog 3 milijone EUR – MAGNA, skoraj desetkrat manj umetniki).

Skladateljica Nina Šenk bo nekaj dobila, foto Marijan Zlobec

Denar za slovenske umetnike je tako sramotno nizek, da bi tega ne sprejel noben naš obrtnik, če ga potrebujete za kakšno malo obsežnejše delo, kaj šele kakšen podjetnik, odvetnik… Vsi imajo svoje postavke in tarife, bodisi urne ali projektne.

Oboist Matej Šarc bo še dočakal dvajseti festival Slowind, foto Marijan Zlobec

Le umetnik nima ničesar, razen če je nekje v kakšni šolski službi, a potem ne more polnokrvno ustvarjati.

Objava dobitnikov sredstev za glasbene dejavnosti za leto 2018 se zdi na prvi pogled kot da gre  za neko privilegirano kasto, ki se masti od družbenih dobrin. Številke pa pokažejo celotno mizernost odobrenih javnih sredstev; postavke so večinoma, razen za nekaj festivalov in društev, bistveno nižje, kot prejme sredstev na letni ravni tako rekoč kateri koli delavec “na zavodu”.

Prvi kulturni minister Rudi Šeligo ni nikoli pomislil, da bo v samostojni državi za kulturo tako slabo

Seznam je pokazal popolno kaotičnost in nekompetentnost ter nasploh pomešanost ugotovitev in odločitev strokovnih komisij, tako da v resnici ne veš, katera komisija, kaj šele kdo je za kaj odgovoren in kako je odločal. Vtis je, da so največja vrednota slovenske glasbene kulture neke “alternativne dejavnosti” in iz njih izvirajoči posamezniki, v resnejših primerih pa spet “eni in isti”, kot da ne obstaja noben seznam članov strokovnih umetniških društev in ne bi nihče vedel, kdo je v njih in kaj vse je kot tak pokazal ali ustvaril.

Skladateljica Bojana Šaljič Podešva je tudi nekaj dobila, foto Marijan Zlobec

Če bi vrgel bombo na Ministrstvo za kulturo, ne bi tam nič razneslo, ker je ena sama praznina.

Dodeljevanje sredstev glasbenikom je pokazalo prvo totalno poniževalno in ponižujočo mizerijo države, kot jo zastopa MK, do svojih ustvarjalcev nacionalne kulture, kot da ne bi nihče vedel, da slovensko kulturo lahko ustvarjajo samo slovenski umetniki, deloma le še tisti tujci, ki delujejo pri nas in so sestavni del naše nacionalne kulture.

Prav tako veliko mizerijo pokaže dodeljevanje sredstev na likovnem področju. Slovenski likovni ustvarjalci, ki so porazdeljeni v pokrajinska društva, vsi pa v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov – ZDSLU, so kot kažejo rezultati podeljenih sredstev, dvignili roke nad vsem “državnim”, ker je to najbolj jalovo, torej neproduktivno, od vseh ustvarjalcev terja samo birokracijo, prijavljanje, ogromno zbiranja podatkov, pravočasnosti in popolnosti predlogov v pisni in elektronski obliki za možno sofinanciranje, za razstavljanje…, da je podobno, kot če bi nosil vodo v vedru iz Rižane v koprski zaliv v prepričanju, da bo morje s tem postalo manj slano.

Je Klemen Ramovš kot glasbenik, organizator in umetniški voditelj Festivala Seviqc Brežice najbolj nastradal ?, foto Marijan Zlobec

Prišli smo, pravzaprav že zdavnaj, do točke vsesplošnega prezira ustvarjalcev do “svojega” ministrstva, kot se kaže v ignoriranju razpisov, neprijavljanju, neukvarjanju s kulturniško birokracijo, samimi stroški…, hkrati pa neponiževanju pred “strokovnjaki” in njihovimi nadrejenimi birokrati v ministrskih vrstah…

Tina Mauko na performansu Marija Magdalena na Ljubljana Festivalu, foto osebni arhiv

Med številnimi protesti, ki jih dobivam te dni v zvezi z zavrnitvijo državnih sredstev za njihove ustvarjalne predloge, objavljam poročilo skladateljice, profesorice in koncertne pianistke ter pianistične performerke in improvizatorke Tine Mauko. Leta 2014 je prijavila multimedijski glasbeni performans Marija Magdalena, leta 2015 CD ali zgoščenko z Dejanom Berdenom, leta 2016 opero Nikola Tesla, leta 2017 ni bilo razpisov, leta 2018 kompozicijo Prvinski nagon … Udeležbe, dvakrat, na mednarodnem festivalu v Sarajevu, niso upoštevali niti pri potnih stroških, video za Marijo Magdaleno je morala plačati sama… V petih letih ni od Ministrstva za kulturo in njenih “muzikoloških komisij” prejela niti enega evra. Letošnji predlog so ji strokovno ocenili z eno točko “za prispevek njenega projekta k razvoju slovenske glasbene umetnosti” in štirimi točkami z ugotovitvijo, da bi “bile predvidene aktivnosti v okviru delovne štipendije za umetniški razvoj prijaviteljice manj pomembne”. Kompozicije, ki je seveda že nastajala, ni videl nihče od članov strokovne komisije, a vse “vedo”. To je siceršnji strokovni nivo doktorjev muzikologije. Milostno so ji dovolili, da jih (Ministrstvo za kulturo) lahko toži. Za to pa ima le en mesec časa, to je med sodnimi počitnicami.

Brane Kovič ni za pripravo razstave slovenske umetnosti v Izraelu dobil ničesar, foto Marijan Zlobec

Raje sem pošten revež, kot da me oni kot reveža še ponižujejo. misli velika večina slovenskih umetnikov, teh pa je v vseh ustvarjalnih smereh, dejavnostih in področjih kakih 5000.

Maša Gala, foto spletna stran umetnice

Na področju vizualne umetnosti je bilo deležnih sofinanciranja s strani države borih 34 projektov ali predlogov, programov, načrtov, dejavnosti za leto 2018, kar je manj kot za 5 odstotkov članov ZDSLU.

VIZUALNE UMETNOSTI

Izvajalec	Naslov projekta	Število točk	Odobrena vrednost v €
Andreja Peklar	knjiga umetnika	92	5.000,00
Arven Šakti Kralj Szomi	Dekle jesenske nebine	89	5.000,00
Duša Jesih	Razstavljanje Ljubljana-Madrid	90	5.000,00
Mark Požlep	Delovna štipendija	92	5.000,00
Polonca Lovšin	Sežana, Zagreb, Feldbach, Ljubljana, Celje, Pivka, Maribor	87	5.000,00
Bojana Križanec	Senzorični poskusi	82	2.460,00
Galerija-Muzej Lendava	Atelje LinArt	94	4.700,00
Kulturno društvo Jože Tisnikar	VIII. Mednarodna Tisnikarjeva likovna kolonija Kope 2018	84	3.000,00
Lokalpatriot	Automagic, razstava Anouk Kruithof	86	3.870,00
Lučka Koščak	Pridi v moj vrt	91	2.300,00
Marija Mojca Pungerčar	Projekt Bistergraben	82	3.500,00
Marko Alojz Kovačič	Nenavadnosti v škratovem vrtu	85	2.000,00
Maša Gala	Odprti ateljeji Stara Tobačna 2018	89	4.000,00
Mihaela Ciuha	Knjiga oglja	90	1.610,00
Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota	Odprto obrobje	82	2.296,00
Neža Knez	Odprta vrata	81	2.000,00
OLOOP – Zavod za sodobno tekstilno umetnost in oblikovanje Ljubljana	Med znotraj in zunaj	87	2.000,00
Aleksandra Gruden	Pogled tretjega	81	1.150,00
Društvo oblikovalcev Slovenije	Razstava-O oblikovanje-med vizijo in realnostjo	82	2.000,00
Erik Mavrič	Med nebom in Zemljo	86	1.500,00
Jure Zadnikar	Under construction (Svet se ves čas gradi, je v izgradnji)	89	700,00
Kulturno društvo Zgovorna tišina	Razstava kovanih skulptur Odmev tišine	82	2.300,00
Marija Flegar	Poetičnost v akvarelu	83	500,00
Meta Grgurevič	Manifest A (Steatment A)	87	2.000,00
Mito Gegič	Angeli v revirju / There Are Angels On The Hunting Grounds	82	1.500,00
Mladen Stropnik	Oblak in ključavnica	90	4.000,00
Nina Koželj	Razstrelitev	94	1.000,00
Nuša Jelenec	Pečeno pohištvo	89	3.000,00
prof. Maruša Zorec, univ. dipl. inž. arh.	Razkrij nevidno (Beneški arhitekturni bienale)	99	6.000,00
Rok Hočevar	Arhitektura Stanka Kristla	81	2.000,00
Uroš Weinberger	Falsche Horizonte (Uroš Weinberger: Lažna obzorja)	82	1.900,00
Vanja Mervič	Na začetku je bila ravna črta	88	1.500,00
Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora	Festival Orodja za boljše bivanje 2018	83	2.000,00
Zavod Praksa	Knjiga umetnika: Nika Zupanc	99	4.950,00

Kaj vse to je in pomeni, kakšni so ti vsebinsko razpršeni in po ustvarjalnih kategorija in panogah nezdružljivi ali celo neprepoznavni projekti, vsekakor strokovno vedo in obvladajo na Ministrstvu za kulturo, sicer ne bi mogli razdeliti niti te bagatele.

Akademski slikar Jure Zadnikar bo za leto 2018 dobil 700 EUR, foto KIBLA

Poznavalci in spremljevalci ter sopotniki slovenske likovne umetnosti bodo zlahka opazili, da slovenske likovne umetnosti, kot jo “podpira” Ministrstvo za kulturo, sploh ni ali nimamo. Ona se mirno lahko dogaja na Luni in zažari ob njenem največjem mrku.

Marijan Zlobec