Domačija Medved v Podkumu je domačinom iz Zagorja in širše okolice znana že najmanj od sredine 18. stoletja, ko so našli na zidovih zabeleženo letnico 1768, potem pa še nekaj mlajših. Bistvene pa so fotografije prvih lastnikov, od prapradeda do zadnjega potomca, a se je njihov rod zaradi nesrečne smrti zadnjega člana zaustavil. Sedanji, novi lastniki, ki pa niso neposredni krvni potomci; družina upokojenega kirurga Rudija Zupana, ki je osebno dobro poznal slovitega dirigenta Carlosa Kleiberja, bližnjega krajana s Konjšice, seveda pa še vso zgodovino družine Medved, nekako logično podaljšujejo in vsebinsko nadaljujejo rod Medvedov in s tem kažejo, da je posestvo prišlo v roke pravih ljudi.
Kronologija Medvedov je segla v ZDA in Kanado, vse fotografije Marijan Zlobec
Družina Zupan je namreč uspešno obnovila ne le hišo, nekdanjo Gostilno Medved, v kateri je kot župan uradoval Hinko Medved, pri čemer je ohranila izvorno oblikovano zunanjost v stilu podeželske dunajske secesije, ampak še bolj podrobno povsem obnovila nekdanji senik in ga preuredila v svojevrstni etnografski muzej zasavske podeželske kulturne in ljudske dediščine.
Nekdanja secesijska Gostilna Medved je sedaj obnovljena
Kot sem uspel razbrati iz vseh oddelkov, ki opisujejo različna kmečka in rokodelska opravila, jih je vključno z družinsko predstavitvijo Medvedovih kar šestnajst. Ves skedenj je ohranjen v prvotnem lesu in je sedaj notranje urejen tako, da so “zgodovinske postaje” s predstavitvijo kmečkih opravil in obrti ob stenah, okrog in okrog, na sredini pa je avditorij s kakimi sto stoli za spremljanje koncertov, ki tu potekajo že od leta 2014. Odra v klasičnem smislu ni, ampak nastopajoči glasbeniki izberejo sredino avditorija, tako da so vsem vidni in slišni.
Fotografije štirih rodov Medvedovih
Ljudje prihajajo na prireditve, še posebej koncerte iz Zagorja in drugih okoliških vasi, pa tudi iz drugih koncev Slovenije, tako da se večinoma med sabo poznajo, zato so po koncertih še postreženi z domačimi sokovi, sadjem v vinu, kakšnimi obloženi kruhki in domačim pecivom. Podkum je vendarle precej visoko, bolj na samem, v naravi, nevihte v teh dneh pogoste, okolica pa zelena, polna pašnikov za ovce, precej je jelenjadi, ni pa volkov in medvedov, čeprav so jih že videli. Zanimivost pa so sto let stari predeli macesnovih gozdičkov ali vsaj skupin dreves, gajev, pa tudi mogočne lipe, ki jih pozno spomladi obirajo, vsaj nizko ležeče cvetove. Prav tako je posebnost manjši urejeni botanični ali cvetlični vrt.
Zakonca Mojca in Rudi Zupan, sedanja lastnika in oskrbnika domačije
Uradni naslov je Etno – Medved Ureditev pogojev in postavitev etnografskih zbirk, pripomočkov in orodja domačije Medved iz 19. in 20. stoletja.
Obnovljeni skedenj kot kulturni spomenik s spodnje strani
Koncert tria obkroženega z lučkami
Ob obisku je imel koncert sLOVEnski Impro.
Mizarska zbirka
Uvod v etnografsko zbirko predstavljajo orodja za obdelavo njive, za spravilo sena, za dognojevanje, za cvetlični in zelenjavni vrt, za spravilo lesa, za pripravo drv in oglarjenje, za tesarjenje, za kolarstvo in kovaštvo.
Orodja za spravljanje različnih pridelkov
Posebnost so Medvedova mizarska delavnica, skrivnosti kmečke skrinje, predmeti in dokumenti družine Medved, orodje potujočih obrtnikov in vzdrževanje perila, orodje in pripomočki za zagotavljanje prehrane…
Orodja
V sami hiši Medvedov so ohranjeni ostanki črne kuhinje in kmečke kuhinje, to je peči, ki še funkcionira.
Kolesa za kmečke vozove
V kleti je še nekaj spominov na Gostilno Medved, le da so se mi zdeli sodi malo majhni, tako da bi jim rekel kar sodčki po kakšnih 50, 60 litrov, saj vinogradov in domačega vina tam ni. Pa še sodčki so bili prazni, čeprav nisem potrkal, ker se v tuji hiši in v vinskih kleteh to ne spodobi.
Koncert sLOVEnski Impro
Nekaj je večjih kmečkih strojev, vozov, sani, orodja za mlatenje žita, opazil sem celo šivalnico in čevljarnico.
Šivalnica in likalnica
Vseh etnografskih predmetov je čez tristo, kot razloži Rudi Zupan. Sami originali z domačije, saj je bila velika družina Medved samooskrbna, a je imela še dninarje.
Domače mizarstvo
Najstarejša do sedaj odkrita letnica 1768 na Medvedovi kmetiji je vklesana na ostanku hrastovega portala, najstarejši pisni dokument pa je iz 2. aprila 1789. Po ohranjenem rodovniku je najstarejši zapisan Matija Medved, rojen leta 1655.
Star porcelan
Medvedova domačija na južni strani Kuma je bila odmaknjena od sveta; k njej so se vozili z vozovi, danes pa z avtomobili, za peš je predaleč, a kakšen pohodnik vseeno pride, kot hodijo povsod.
Žage
Možnost za ureditev domačije in preureditev v javni kulturni spomenik se je ponudila ob razpisu za sofinanciranje projektov za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada po pristopu LEADER.
Kose, grablje in vile
Razpis je objavilo Društvo za razvoj podeželja Zasavje – LAS Zasavje. Etnografsko zbirko so uredili na skednju nad hlevom.
Motike in brana
Muzej je namenjen predvsem mladim, ki mnogih orodij ne poznajo, jih ne znajo uporabljati in niti ne vedo, kako se imenujejo.
Stoletni skedenj kot muzej
Neverjetna je bila iznajdljivost domačinov, članov družine, da so vse znali narediti doma in jim ni bilo treba v noben supermarket.
Poslušalci v polmraku
Bilo pa je veliko krutih dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej, o čemer pripoveduje knjižica o domačiji Medved.
Spodnja hiša
Najhuje ni bilo le divjanje nacistov, ko je morala družina Hinka Medveda v dvanajstih urah zapustiti hišo in se preseliti na italijansko okupacijsko ozemlje, sicer bi vse deportirali v Nemčijo, ampak povojna tortura v času obveznih oddaj, poniževanj, maščevanj, o čemer pričajo ohranjeni družinski in uradni dokumenti.
Vedno je bilo potrebno kaj zamesiti in speči
Obnovo je sofinancirala EU – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje.
Tina Mauko
Že leta 2014 so začeli prirejati koncerte v ciklih ali pod imenom URSUS. Letos poteka že peti mednarodni festival 2018.
Marko Zupan
Tokrat je nastopil omenjeni sLOVEnski Impro, ki ga sestavljajo flavtist Marko Zupan, pianistka Tina Mauko in harmonikar Jure Tori.
Jure Tori
Koncert je bil v dveh delih, a je njegovo bistvo bila svobodna improvizacija vseh treh glasbenikov. Improvizacije so sposobni zelo redki glasbeniki. Med pianisti je bil v glasbeni zgodovini verjetno največji in hkrati zelo redki improvizator Frederic Chopin, med slovenskimi pianisti bolj jazzist Silvester Stingl, nekdanji član Plesnega orkestra RTV Ljubljana in Big Banda RTV Ljubljana. Tina Mauko ima najraje improvizacijo kot gledališki in glasbeni performans. Če nastopa sama, ve kaj hoče in kako, če pa je v triu, so problemi prilagajanja in seveda sprotnih reagiranj bolj zapleteni. Tu nekih večjih zadreg ni bilo, a tudi ne vrhunskosti, se pa čuti, kako neka pobuda prehaja iz enega glasbenika na drugega in nazaj ali naprej. Možne so že znane teme ali nakazila glasbenih tem, tako iz zgodovine (Debussy) kot sodobnosti, a ne na ilustrativen način. To niso improvizacije na dano temo. Pravzaprav je bil tak primer čisto na koncu ali v dodatku samo eden, ko so se spomnili na staro slovensko popevko Ko boš prišla na Bled.
Marijan Zlobec