Predzadnji julijski teden prinaša na 66. Ljubljana Festival žanrsko raznovrstno izbiro kulturnega dogajanja. Teden bo začel prvi izvirni slovenski musical Cvetje v jeseni, ki je od premiere doživel že več kot 150 ponovitev. Tokrat bodo Cvetje v jeseni uprizorili na Kongresnem trgu, in sicer v ponedeljek ob 21. uri.
Prizor iz Cvetja v jeseni; Matjaž Robavs in Nina Pušlar, fotografije Festival Ljubljana
Sledila bosta koncertna večera v Viteški dvorani Križank: 25. julija se na prizorišče 66. Ljubljana Festivala vrača klarinetist Goran Bojčevski z novim projektom Classical meets Balkan Nuevo. Naslednji večer pa bo na sporedu trio priznanih solistov, ki se bodo predstavili s komornim programom del skladatelja Johannesa Brahmsa. Konec tedna bo sklenil veliki gala koncert opernih zvezd iz Sankt Peterburga. Solisti, Simfonični orkester Mitteleuropa in Koncertni zbor iz Sankt Peterburga bodo navdušili poslušalce v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Sergej Skorohodov, solist iz Sankt Peterburga
Prvi izvirni slovenski musical Cvetje v jeseni je bil premierno izveden leta 2014 po motivih istoimenske povesti Ivana Tavčarja. Zgodba, ki je nastala med prvo svetovno vojno, je bila leta 1917 objavljena v osrednji slovenski literarni reviji Ljubljanski zvon. Bolj kot knjige se verjetno spominjamo prizorov iz filma, ki ga je na podlagi izvirne zgodbe leta 1973 posnel režiser Matjaž Klopčič. Osrednji osebi povesti sta zaživeli v interpretaciji priznanih igralcev Milene Zupančič in Poldeta Bibiča.
Gorazd Slak je izvršni producent Cvetja v jeseni, foto Marijan Zlobec
Scenarij musicala prav tako zvesto sledi izvirniku, čeprav se v besedilo igrivo vpletajo tudi elementi, ki odsevajo današnji čas. Zgodba postavlja v ospredje nasprotje med meščanskim in kmečkim življenjem. Cvetje v jeseni simbolizira iskreno ljubezen ljubljanskega odvetnika Janeza do kmečkega dekleta Mete, a zaradi njene nenadne smrti ne obrodi sadu, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Glasovi znanih slovenskih pevcev, ki smo jih sicer vajeni v povsem drugačnih vlogah, nas nikogar ne bodo pustili ravnodušne. Musical je od svoje premiere doživel že več kot 150 ponovitev, a k ogledu še vedno privablja in nagovarja nove gledalce in navdušuje tiste, ki si ga znova in znova radi ogledajo.
Goran Bojčevski, foto Tomaž Črnej
Goran Bojčevski je magisterij iz klarineta končal na slovitem salzburškem Mozarteumu v razredu prof. Aloisa Brandhoferja z oceno summa cum laude. V njegovem življenjepisu zasledimo tako nastope na vseh pomembnejših evropskih odrih kot tudi izjemne uspehe njegovih del, ki jih izvajajo med drugim na Mozarteumu – piše tako za njihov kurikulum kot za Bläserphilharmonie Salzburg. Njegov najnovejši balet Derviš in smrt, v produkciji NHK Split, je prejel nominacijo za najboljšo izvirno glasbo na Hrvaškem. Klarinetist in skladatelj se vrača na 66. Ljubljana Festival z novim projektom, imenovanim Classical meets Balkan Nuevo.
Goran Bojčevski, foto Marijan Zlobec
O njem pravi, da je poseben most med tem, kar je, in tem, kar se je doslej naučil. Povezuje njegove makedonske korenine s pravili stroge klasike, ki se jih je priučil v letih šolanja, kar je značilno tudi za njegov glasbeni slog, imenovan balkan nuevo. Povedano drugače, projekt postavlja v ospredje predvsem klasično avtorsko glasbo, obarvano z »etno« ritmi, ki segajo od valčka pa vse do kompleksnih 20/8 ritmov. Na programu bomo lahko slišali tudi avtorski klezmer ter predelavo makedonske ljudske pesmi Zajdi, zajdi. Koncert bo v sredo, 25. julija, ob 20. uri v Viteški dvorani Križank.
Corrado Greco in Claude Hauri
V sklopu komornih koncertov na 66. Ljubljana Festivalu bodo s komornim programom del skladatelja Johannesa Brahmsa nastopili priznani solisti. Violončelist Claude Hauri, rojen leta 1976, od diplome nastopa kot glavni violončelist v Youth World Ochestra ter v italijanskih ansamblih Nuovo Contrappunto in Algoritmo. Igra na čudovit primerek violončela Gian Battista Zanoli iz leta 1740.
Corrado Greco je osvojil prva mesta na nekaterih pomembnih domačih in mednarodnih klavirskih tekmovanjih in zastopal Italijo na 4. mednarodnem tekmovanju za klavir v Palm Beachu (ZDA), ki je namenjeno izključno najboljšim pianistom. Poleg uspešne glasbene kariere je Corrado vključen v izobraževalne in multimedijske dejavnosti, med drugim sodeluje pri urejanju in produkciji inovativne klavirske antologije za Warner Bros Italia.
Eddy Vanoosthuyse
Belgijski klarinetist in pedagog Eddy Vanoosthuyse ne sodeluje ali ni sodeloval samo s slovitimi skladatelji, kot so Olivier Messiaen, Hans Zimmer, Alfred Reed, Nicola Piovani idr., temveč tudi z velikimi mladimi talenti, kot sta Oscar Navarro in Bart Picqueur. Je prejemnik številnih pomembnih nagrad, ki so zaznamovale njegovo ustvarjanje. Kot pedagog gostuje tudi na priznanih svetovnih univerzah ter se v vlogi sodnika udeležuje pomembnih državnih in mednarodnih tekmovanj v Evropi, Ameriki in Aziji. Koncert bo v četrtek, 26. julija, ob 20. uri v Viteški dvorani Križank,
Oksana Šilova
Operne zvezde iz Sankt Peterburga, kulturne prestolnice Rusije, bodo nastopile na Ljubljana Festivalu v sklopu kulturnega programa Dnevi Sankt Peterburga v Sloveniji ter Spominskih slovesnosti pri Ruski kapelici, saj se bo mesto Sankt Peterburg udeležilo slovesnosti ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. V Cankarjevem domu bodo tako zazvenele najlepše melodije Gounoda, Bizeta, Čajkovskega, Verdija, Straussa, Puccinija in Offenbacha. Koncert v Gallusovi dvorani bo v petek, 27. julija, ob 21. uri.
Ekaterina Sergejeva
V solističnih vlogah se bodo predstavili operni prvaki Marijinega gledališča: sopranistka Oksana Šilova, mezzosopranistka Ekaterina Sergejeva, baritonist Roman Burdenko in tenorist Sergej Skorohodov. Soliste bosta spremljala Simfonični orkester Mitteleuropa pod taktirko priznanega evropskega dirigenta Petra Feranca in Koncertni zbor iz Sankt Peterburga, ki danes velja za enega od glasbenih simbolov severne prestolnice Rusije.
Roman Burdenko
Dogodek je organiziran v sodelovanju z vlado in odborom za kulturo Sankt Peterburga ter Društvom Slovenija Rusija. Koncert Operne zvezde iz Sankt Peterburga je darilo mesta Sankt Peterburg Sloveniji, dan po nastopu v Cankarjevem domu pa ga bodo ponovili na vsakoletni slovesnosti pri Ruski kapelici.
Dodajam nekaj misli, ki sem jih zapisal ob premieri Cvetja v jeseni v Delu leta 2014
Prizor iz Cvetja v jeseni, foto Festival Ljubljana/Mediaspeed.net
Musical ima vsaj to dobro lastnost, da ni glasbeno prepisoval; razen adaptacij nekaj vložkov narodnih pesmi (Travnički so že zeleni, Pod oknom). Skladatelj Matjaž Vlašič kot da je vseskozi pazil, da ne bi izpadel preveč učen in s prevelikim znanjem, kot da se je zavedal, kako plitek je pravzaprav glasbeni in scenski okus občinstva in kako zlahka ga je prepričati z nekaj dobrimi melodijami.
Uspela mu je vsaj ena (Kaj je ljubezen?), in ta je, roko na srce, odlična. Ponavlja se v več verzijah, tako vsebinsko kot v kontekstu (duet z Ljubim), tako da si jo na koncu občinstvo zlahka zapomni in ji pritrdi. To pa je bistvo musicalov; namreč da imajo vsaj eno izjemno melodijo, kot smo slišali nazadnje pri Eviti, prav tako večkrat ponovljeni osrednji pesmi Ne joči za menoj Argentina. Tu je bil torej zadetek v polno…
Darko Brlek in Nina Pušlar, foto Marijan Zlobec
Režiser Vojko Anzeljc se je precej oziral na Klopčičev film, celo na trebuhu ležeča Meta ob potoku je morala z nogami enako migljati kot nekoč Milena Zupančič, le da kače nismo videli … Režija je prepuščala osebam svojo iznajdljivost in občutek za dogajanje, bolj kot da bi sama pokazala neko občutljivo in natančno vodenje oseb. Ljubljanska meščanska promenada z Janezovim »izpraševanjem vesti« trem damam, zakaj so se zaljubile v svoje može, je bilo prej zasmehljivo in iskanje izgovora »zakaj se pa ti nisi« samega Janeza. Režiser je poudarjal Janezovo dobrodušnost, preprostost in logično, a hkrati bolj počasno reagiranje, medtem ko je igralsko najbolje postavljen Danijel odigral svojo partijo, kot smo jo pričakovali. Podobno starša, a spet ne morem mimo spomina na izvrstna igralca v Klopčičevem filmu…
Matjaž Robavs, foto Festival Ljubljana/Mediaspeed.net
Pri nastopajočih zadrega ni bila kaj velika; odličen je bil Jure Ivanušič kot hlapec Danijel, praktično nezamenljiv in najbrž zato nima alternacije, Matjaž Robavs je kot profesionalni koncertni in operni pevec zlahka obvladal sicer pevsko netežko vlogo, igralsko pa je, kot rečeno, ostajal dobrodušnež velike naravne preprostosti in pozitivne energije. Nina Pušlar kot Meta je pravo odkritje; v tej vlogi je idealna tako po karakterju kot občutenju bolne mladenke, okolja in vsega, kar se dogaja v njej sami kot vizija nekega idealnega ljubezenskega sveta, ki se ji počasi kaže in prikaže do nekega usodnega trenutka. Pevsko kot še neprebujeno dekle nima strasti, tako da se zdi malenkost premedla…
Nina Pušlar, foto Festival Ljubljana/Mediaspeed.net
Marijan Zlobec