Koncert okteta Voca People na Kongresnem trgu ni bil tako natančno napovedan, da bi si znali predstavljati, kaj vse nas čaka. Predvsem mislim na to, da bo moralo toliko ljudi iz občinstva programsko in vsebinsko sodelovati. Vsekakor so gostje iz Izraela imeli srečo, da kakšnega upiranja ni bilo in smo tako zlahka dočakali koncert od začetka do konca. Vse v okviru 66. Ljubljana Festivala.
Koncert Voca People na Kongresnem trgu, vse fotografije Marijan Zlobec
Voca People je dal naslov koncertu po samem sebi, kar morda ni bilo najbolj jasno. Iz tega namreč ni razvidno, da prihajajo z belega glasbenega planeta Voca, so zato oblečeni v belo in imajo poslikane obraze z belo barvo in vse kaže na to, da so res “beli”, malo še, vsaj tri ženske v rutah, kažejo ali aludirajo na muslimanstvo. Ker pa so tako rekoč maskirani, učinkujejo kot kakšni komiki, če že ne kar klovni, manj kot kozmonavti.
Posebnost dramaturgije so tako lučni efekti kot piramida, sestavljena iz štirih delov, tako da se prižigajo po “glasbenem efektu”, doseženem med ljudmi; od najnižje, četrte spodnje plasti, do špice, ko je očitno glasbeno razpoloženje med ljudmi izmerjeno najboljše, torej vpliv njihovega nastopanja vseobsegajoč, kar pa je bilo celo res, bi kar dodal.
Voca People ima svoje zgodbene primere, vsebina je na mnogih mestih zunaj glasbena, a vendarle povsem povezana z glasbenim izrazom, ne glede na to, kakšen je ta izraz, saj izrabljajo vse možnosti, ki jih znajo izvabiti iz ust.
Pri Voca People petje ni vse, prav tako ni vse zapeti neko pesem v celoti, kar sem pravzaprav še najbolj pogrešal. Rad bi slišal neko njihovo izvirno interpretacijo v priredbi tako, da bi se njihove vrhunske vokalne kvalitete izrazile bolj koncertno, a tega ni bilo, saj niti ne vedo, kakšen je “zemeljski koncert”.
Njihov koncept je namreč protisloven ravno v tem, da nenehno sekajo svoj program na delčke in nove prizore, nove postavitve na odru in med ljudmi na trgu, kot da bi imeli posebno “mašinco” v sebi, ki jim ne da miru.
Vse je izpeljano do perfekcije, napak ni, niti tedaj ne, ko se v program vključijo na hitro povabljeni ljudje iz parterja, ali ko po dirigiranju z odra vokalno sodelujemo še gledalci sami.
Vse izvajajo na pamet in tako usklajeno, da se njihovi profesionalni pripravljenosti lahko samo čudiš.
Vokalno-tehnično obvladajo vse glasbene zvrsti, in ker jih je osem, obsegajo vse ženske in moške glasove.
Ker prihajajo s planeta Voca, je njihov pogled na terapijo glasbe malo drugačen, a bi rekel sugestiven, kot da bi nas želeli podučiti, da se ljudje znamo premalo zdraviti z glasbo, preveč pa v čakalnih vrstah, kjer lahko postaneš le še bolj bolan.
Zgodba pripoveduje o potovanju vesoljskega plovila in o njegovem pristanku na Zemlji. Posadko vodi kapetan Beat On, ki z beat boxom daje utrip; njegov mlajši brat in kapitan Scratcher poleg imitacije tolkal proizvaja še številne druge zvočne efekte. Tubas ima najnižji glas, Tenoro je operater in tehnični vodja galaktičnega glasbenega polnilnika vesoljske ladje (piramide), Bari-tone je ekspert za glasbene in psihološke konflikte. Med ženskami so Alta kot galaktična biologinja in ljubljena žena Tubasa, Mezzo je največja zvezdnica svojega kraja Lola Land, Soprano pa je doktorica vesoljske ladje in učinkuje nekako še najbolj solistično koncertno v “zemeljskem” smislu.
Voca People so k nam, se pravi na Zemljo, potovali tisoč let, kar je lep opomin, da se nam v bližnji prihodnosti kaj sorodnega lahko zgodi ne le na ljubljanskem Kongresnem trgu, ampak ravno tam zares, kdo ve, saj mi za vesolje ne garantiramo, kaj “oni” pošiljajo nam, kot smo videlo nastop Voca Peple. Nekaj že mora biti na tem. Če je Bog v nebesih, so tudi vesoljci.
Bolj presenetljivo je bilo, da tako razviti in pametni ljudje niso poznali pametnega telefona, ki jim zazvoni iz ukradene torbice nekje v parterju.
Bilo je nekaj posebnega, vokalno energičnega in energetskega, sproščenega, drugačnega, vsebinskega, z izrabo naše glasbene dediščine, od neandertalcev oziroma pri njih hitro prepoznanega razvoja človeka od opice do današnje civilizacije.
Čisto na koncu sem pričakoval povabilo, naj pridemo vse na oder, da se bomo skupaj odpeljali na njihov planet Voca.
Drugič, ko bodo prišli z večjo ladjo.
Marijan Zlobec