“Včeraj je bil Kongresni trg prežet z latino ritmi, pod vplivom sambe, razgret od žgočega argentinskega tanga in kot novost še hip hopom in še bi lahko naštevali. Razprodan Kongresni trg je dodobra potešil vse željne plesa in šova. Manjkalo ni niti spletk, drame ali presenečenj.
Prizori iz Dance Amore, foto Damjan Končar
V dobri uri in pol so plesalci pokazali, da so upravičeno dosegli titule svetovnih in evropskih prvakov, kot tudi, da so zasluženo najboljši v svojih kategorijah pri nas.
Priljubljeni igralec Domen Valič je poskrbel za dober uvod poln pričakovanj. V hipu je bilo zaznati obrobje Brooklyinskega New Yorka, pedsetih let prejšnjega stoletja v središču Ljubljane. Gledalci smo z navdušenjem spremljali menjavo kostumov, akrobacije plesalcev na famoznem odru, polnem luči, ki so presvetlile zvezdnato nebo nad nami. Čutiti je bilo ljubezen v zraku, naznanjal pa jo je med drugimi tudi Dean Martin, s pesmijo ‘That’s amore”, ki se je razlegala daleč naokrog.
Jurij Batagelj, avtor, koreograf, režiser in plesalec v predstavi je obljubil nadgradnjo prejšnjih predstav in vsekakor dostavil svojo obljubo.
21 plesalcev je nastopilo v devetnajstih scenah in plesnih točkah, ki jih je povezoval Valič, kot napovedovalec, ob njegovih verzih pa je za še večjo spevnost skrbela mlada zvezda slovenske scene, Zala Smolnikar, s svojimi pevskimi vložki. Glavna vloga je bila tokrat čast Gordane Grandošek Whiddon, ki lahko z zagotovostjo trdimo, da jo je odlično odplesala.
Kapo dol vsem in v upanju na čimprejšnjo ponovitev.” (iz sporočila za javnost organizatorjev in njihovega PR).
Verjetno smo gledali dve različni predstavi ali pa z drugimi očmi. Predstava Dance Amore je namreč tipičen primer vsakršne banalizacije; zgodbe, povsem za lase privlečene in jezikovno neustrezno prenešene na neko primorsko-kraško dialektično območje, pomešano še s knjižno slovenščino, tako da je bila intervencija dramskega igralca tako po vsebini in obliki kot izrazu že sama po sebi protislovna, neučinkovita, komentatorsko pedagoška, plitka, poneumljajoča, v kontekstu gostilničarskega ambienta in podobne lastnikove mentalitete.
Prizori iz sinočnje predstave, foto Marijan Zlobec
Pametnih ljudi na odru ni, prav tako ne nekih pozitivnih in smiselnih poti do nekega prepričevalnega in prepričljivega cilja. Konec je odrezan, ker je zmanjkalo plesne in dramsko-literarne snovi in do pričakovanega razvoja; nastanka najbolj protislovnega para ali celo razmerja, ne pride.
Predstava Dance Amore je sestavljena iz različnih sličic in z enakim ali še malo večjim naborom različnih pokradenih glasb, torej popoln potpuri brez vsakršne avtorske identitete, kaj šele podpisanega avtorja, saj ga ne more biti. Glasba je izbrana kot iz jukeboxa, kot smo nekoč metali vanj kovance in izbirali številke z naslovi kompozicij.
Glasbenega stila Dance Amore nima ali ga ni imela; dobili ali imeli smo vse, kar si je nekdo nepodpisani izmislil. Verjetno oni troedini Bog na B.
Predstava ne samo da gledalce poneumlja, ampak jih ima za zabite.
Malo je bilo brooklynskih scen, malo vojaških, malo mornarskih, bikoborskih, pa malo s pouličnimi reveži in “zgubami”, spopadi klap, kot pri Bernsteinu; s smrtnim koncem. Mafijsko združbo in njen zasužnjevalsko-posestniški odnos do lepih žensk smo spoznali kot svarilo še nedolžnemu dekletu, ki se zatem izkaže za veliko bolj drzno kot ji soli pamet njen gostilničar…
Vsega je le toliko, kot traja čas ene glasbene točke in kolikor potrebujejo posamezni plesalci, bodisi da se preoblečejo ali umaknejo z odra. Pomembna je minutaža te glasbene kompilacije in njej prirejene režije oziroma koreografije, saj kakega avtorskega projekta in koncepta v kakšni avtorski obliki tu ni.
Domnevno ameriški slikokaz naj bi bil merilo kdo ve česa ? Umetniške dospelosti ljubljanske scene, banalne, nam odtujene vsebine, idejno-estetskega sporočila ali uporabljenih plesnih veščin nastopajočih plesalcev ?
Od vsega na odru ostanejo samo najboljši, to je po reku zadnji bodo prvi: plesalci. Vsi po vrsti so bili odlični, pravi profesionalci, v vseh plesih tako revialni kot udeleženci v neki trenutni “zgodbi” ali “vsebini”. Ampak kaj je zaresna vsebina Dance Amore ? Parada plesnih točk in ukradenih pesmi ter melodij v nekih “zgodovinsko” posnetih verzijah.
Marijan Zlobec