Kitajske Zgodbe svilne poti kot tragična ljubezen

Jutri zvečer ob 20. uri se v Cankarjevem domu obeta plesna drama velike kitajske produkcije gostujočega ansambla, ki je že precej časa na evropski turneji in je svoj ljubezenski spektakel Dunhuang, moja sanjska dežela, že predstavil v Nemčiji, Franciji, Španiji, Belgiji, na Nizozemskem in Portugalskem, nazadnje pa tik pred prihodom v Ljubljano še na bližnjem mednarodnem festivalu Emilia Romagna v Bologni. Dogodek so danes predstavili na tiskovni konferenci v Križankah.

Tiskovna konferenca v Križankah, foto Marijan Zlobec

Predstava v sklopu 66. Ljubljana Festivala je tako že lep čas deležna različnih evropskih izkušenj in odmevov, kot s stoječimi ovacijami v Italiji, kot smo slišali na tiskovni konferenci, ki se je je udeležila kitajska delegacija z vodstvom (Liang Lushun in Wang Weixiang) ter z obema plesalcema glavnih vlog Ma Yanga in Chen Yanting ter hudobnim Velikim generalom v interpretaciji Ju Songa.

Glavna plesalka Chen Yanting, foto Marijan Zlobec

Priprave na plesno predstavo Dunhuang, moja sanjska dežela, so trajale dve leti. Predstavo je pripravilo posebno Kitajsko plesno gledališče Lanzhou, ki predstavlja kulturno dediščino zahodnega dela Kitajske.

Glavni plesalec Ma Yang, foto Marijan Zlobec

Njihova plesna drama je postavljena v biser kulturne zgodovine tega območja – v jame Mogao, ki so od leta 1987 uvrščene na Unescov seznam svetovne dediščine.

Ples v predstavi, foto Festival Ljubljana

Zgodba oriše mladega slikarja Mogaa, ki se odpravi v Dunhuang v iskanju največjega bogastva plemenite misli v umetnosti. Na poti v puščavo je ranjen in njegovo življenje je v nevarnosti.

Plesne mojstrovine

Reši ga mimoidoča Jueja. Kmalu zatem se znova srečata v Dunhuangu in se zaljubita. Veliki general, ki je Juejin oče, razmerju nasprotuje in hčerko prisili, da moža išče med bogatimi in slavnimi.

Vratolomni soli

Zaljubljenca se dogovorita za srečanje v jami, toda obkoli ju vojska Velikega generala. V krvavem spopadu Jueja znova reši življenje Mogau, toda sama premine in se spremeni v izvir.

Ples bojevnika

Mogao z veliko žalostjo v izvirsko vodo pomoči pero in napiše pesem o umetniških jamah v Dunhuangu. Jama Mogao in izvir Jueja sta še danes v Dunhuangu nesmrtna, kljub času, ki mineva.

Kitajska tradicija

Doslej je predstava Dunhuang, moja sanjska dežela prejela številne državne nagrade na Kitajskem in bila deležna odličnih ocen doma in v tujini.

Baletna figura

Pedstava je plesno gledališče brez govorjenega ali petega besedila; vse je izraženo s plesom.

Spopad

Izvirno glasbo pa je napisal eden najslavnejših kitajskih skladateljev Zhang Qianyi, ki je spretno združil kitajsko glasbeno motiviko s tradicijo evropskega simfonizma in modernih kompozicijskih prijemov. Glasba je posneta, tako da se izvajalci v celoti lahko posvetijo svojemu nastopu in izrazu kitajske ljudske vsebine, ki sicer nima konkretne literarne podlage, ampak izhaja iz ustnega izročila.

Marijan Zlobec