Festival Ljubljana je spričo bolezni prestavil festivalsko predstavo Goethejevega Fausta v režiji pokojnega Tomaža Pandurja in v spomin nanj v Drami SNG Ljubljana. Sedaj so že našli nadomestni termin, in sicer bo predstava 10. septembra ob 21. uri. Kot so povedali na Festivalu Ljubljana, je bila predstava že poprej razprodana ali pa je morda na voljo le še kakšna vstopnica.
Tomaž Pandur nam ostaja v spominu, foto Marijan Zlobec
Za obolelo sopranistko Kristine Opolais pa niso našli rezervnega termina, saj je njen nastop vezan na proste termine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, dirigenta Sesta Quatrinija in seveda Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Konec predstave Goethejevega Fausta v Križankah pred leti, foto Marijan Zlobec
Zato Festival Ljubljana ponuja zamenjavo vstopnic za katero izmed drugih prireditev, na primer nocojšnje gostovanje Sarajevskega narodnega gledališča s Hasanaginico, opero sodobnega skadatelja Asima Horozića.
Asim Horozić
Ljudska balada o tragični usodi Hasanaginice je nastala v letih 1646–1649 v Imotski krajini, tedaj območju bosanske upravne enote Osmanskega cesarstva. Po ustnem izročilu se je prenašala več kot sto let, preden je bila prvič natisnjena leta 1774 v potopisni knjigi Potovanje po Dalmaciji (Viaggio in Dalmazia) etnografa Alberta Fortisa iz Beneške republike. Gotovo je zanimiva že sama struktura balade v asimetričnem desetercu, posebno pesniško moč pa ji daje pretresljiva zgodba, ki odpira številna vprašanja etike in morale, osebnega dostojanstva, pravil in običajev patriarhalne muslimanske družbe, starševske in zakonske ljubezni. Ni znano, ali je zgodba zdaj že legende Hasanaginice izmišljena ali prinaša resnične dogodke, viri pa navajajo obstoj Hasan-aga Arapovića, njegove žene Fatime Arapović, rojene Pintorović, ter njenega brata bega Pintorovića. Balada o Hasanaginici je bila tudi vir navdiha za številne dramatizacije, filme in do danes skupno štiri opere. V izvedbi ansambla Sarajevskega narodnega gledališča se bosta v glavnih vlogah predstavila sopranistka Adema Pljevljak – Krehić in basist Leonardo Šarić. (Helena Filipčič Gardina),
Sopranistka Adema Pljevljak – Krehić in basist Leonardo Šarić
Leta 2000 se je libretist Nijaz Alispahić oprl na izvirno besedilo in v sodelovanju z izjemno plodovitim bosanskim skladateljem Asimom Horozićem ustvaril istoimensko opero v treh dejanjih. Zgodba oriše goro Biokovo, kjer počiva ranjeni Hasanaga Arapović. Stari običaji narekujejo, da ga lahko obiskujeta le sestra in mati, zato žena Hasanaginica doma skrbi za otroke. Hasan-Aga je prizadet in zaradi spletk svoje mame spodi Hasanaginico od doma. Brat Pintorović izve za njegovo dejanje in sestro odpelje domov, ona pa je prisiljena zapustiti svojih pet otrok.
Prizor iz Hasanaginice
Zaradi maščevanja Hasan-Agu brat obljubi roko svoje sestre imotskemu kadiji, Hasan-Aga pa se ob zavedanju krivde umakne v osamo. Na poročni dan se Hasanaginica poslovi od svojih otrok. Hasan-Aga jo obtoži, da ima kamen namesto srca, česar Hasanaginičino krhko srce ne prenese…
Kostumografinja Hasanaginice Vanja Popović
Opero je pripravil režiser Sulejman Kupusović, koreografinja je Edina Papo, scenograf Radovan Marušić in kostumografinja Vanja Popović. Poleg Ademe Pljevljak-Krehić kot Hasanaginice in Leonarda Šarića kot Hasan-Age, nastopajo še Amir Saračević kot imotski kadija, Dajana Šegvić kot mati Hasanagina, Denis Isaković kot beg Pintorović, Aida Čorbadžić kot sultanija in drugi solisti ter otroci.
Usoda matere in njenih otrok
Skladatelj Asim Horozić, rojen leta 1958, je sicer prav sinoči v rojstni Tuzli dočakal po sarajevski premieri še ponovitev svoje nove opere Bosanski zmaj (Zmaj od Bosne).
Peter Bence
Na Kongresnem trgu pa bo nastopil madžarski pianist Peter Bence, prava internetna senzacija zadnjih let. Madžarski pianist, skladatelj in producent, rojen leta 1991, je prava internetna senzacija zadnjih let. S priredbami uspešnic zvezdnikov zabavne glasbe je na portalih youtube in facebook v treh letih zbral že več kot 300 milijonov ogledov. Prvo skladbo je napisal s sedmimi leti, pri enajstih je že posnel svoj prvi klavirski solo album z lastnimi kompozicijami. V najstniških letih se je začel zanimati za filmsko glasbo in navdušen nad deli Johna Williamsa spoznal nov glasbeni svet in začel raziskovati lastni glasbeni jaz. Po končanem študiju na Madžarskem se je izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v ZDA, kjer se je izkazal v več stilih, opazno navdihnjen nad glasbo Michaela Jacksona. Januarja 2012 se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, ko se je v eni minuti dotaknil klavirskih tipk kar 765-krat.
Peter Bence
Z energičnim nastopom in spretnimi prsti navdušuje generacije vseh starosti na koncertih v več kot 20 državah po vsem svetu. Trenutno pripravlja debitantski solo album, ki bo zajemal tako nekaj njegovih najboljših aranžmajev kot avtorskih klavirskih kompozicij. Tudi za koncert na Kongresnem trgu je pripravil pestro bero skladb, ki so v zadnjih desetletjih razburljivo zaznamovale svet zabavne glasbe različnih zvrsti, in jih predstavlja v svojstvenem slogu ter lastnih aranžmajih za klavir. Prepričan je namreč, da je prava glasba nesmrtna in je ne gre presojati po zvrsteh. (Helena Filipčič Gardina).
Marijan Zlobec