Celjska Mohorjeva družba je v zbirki Vademecum (na kratko) izdala knjigo Protestantske cerkve in skupine, ki jo je napisal laični pisec, ne teolog dr. Klemen Jelinčič Boeta. Knjiga je v bistvu nekakšen svetovni leksikon, vodnik, enciklopedični priročnik z zgodovinskim ozadjem oziroma pregledom zgodovinskega dogajanja, razvejanosti in sedanjega stanja protestantizma po vsem svetu, vključno s statistiko.
Dr. Klemen Jelinčič Boeta, vse fotografije Marijan Zlobec
Problem verstev je v globalnem svetu zelo zapleten, ker nihče v bistvu ne ve natančno, koliko cerkva, ver, verskih skupin, sekt…je ter s koliko verniki “operirajo”. Statistika sicer kaže, da krščanska vera v Evropi upada in narašča muslimanska, na primer v Franciji, Nemčiji, še posebej v Avstriji, kjer je pred kratkim že prišlo do določenih reakcij s strani samega kanclerja, v Sloveniji pa se bo to šele pokazalo…
Evangeličanski škof mag. Geza Filo
Protestantizem ni enotna cerkev, temveč je sestavljen iz številčnih gibanj in tudi navzven nima natančno določene meje. V knjigi bo morda najbolj presenetljivo, koliko je predstavnikov vseh različnih cerkva in gibanj.
Dr. Bogdan Dolenc
Kot pokaže statistika v knjigi, so nekatere države celo z večinskim protestantskim prebivalstvom, kot Velika Britanija s 50 milijoni (80 %) protestanti ali Nemčija z 49 milijoni (60 %), Nizozemska z 9,5 milijoni (57 %), medtem ko je število protestantov v Skandinaviji (Švedska, Norvešeka, Danska, Finska) celo 95 %.
Dr. Klemen Jelinčič Boeta
Ta statistika bi zlahka pokazala ali celo dokazala, da je protestantizem v veliko večjem obsegu prisoten v kar veliko evropskih državah, le da tega večinoma ne vemo. Drugo vprašanje pa je, ali še pomembnejše, kako do take statistike, četudi temelji kot v tej knjigi na mednarodnih virih, sploh pridemo. Nekako v smislu če je en član družine protestant, je družina protestantska skupaj z otroki. Te statistike nastajajo z željo po poveličevanju števila vernikov. Ali je možno, da je na svetu v celoti kar 800 milijonov protestantov ? Po Jelinčičevi metodi je v Sloveniji 90 % katoličanov.
Tiskovna konferenca
Dr. Klemen Jelinčič Boeta je na predstavitvi knjige v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe povedal, da se je v njem oglasila želja po raziskovanju religij zelo zgodaj. O verstvih je doslej izdal že štiri knjige; Uvod v judovstvo, Vzhodne cerkve, prevedel je antična apokrifna besedila Henohova knjiga, najbolj opazen in odmeven pa je bil njegov prevod Korana.
Dr. Klemen Jelinčič Boeta in dr. Tanja Ozvatič
Na predstavitvi je razjasnil nekatere trditve, ki se vlečejo že desetletja, namreč da je judovskega porekla. Sam je rekel, da ni, ne po očetu ne po materi, in da so to iz določenih političnih namer razglasili drugi v osemdesetih letih.
Dr. Bogdan Dolenc in evangeličanski škof mag. Geza Filo
Beseda protestantizem ima več pomenov. Z njo najprej poimenujemo reformacijsko gibanje 16. stoletja ter cerkve, ki so posredno ali neposredno izšle iz tega gibanja, v prvi vrsti luteransko in reformirano (kalvinsko) cerkev, pa tudi vse druge manjše protestantske cerkve in skupnosti poznejših stoletij. S to besedo označujemo tudi zgodovinski razvoj, splošno versko kulturo in še posebej teologijo vseh protestantskih cerkva.
Recenzent knjige dr. Bogdan Dolenc je opozoril na skupne točke krščanske vere in nasploh o prizadevanjih za zbliževanje in povezavo v skupnosti ali družini cerkva.
O tem je govoril tudi evangeličanski škof mag. Geza Filo, pisec spremne besede v Jelinčičevi knjigi. Vrednote, ki jih protestantske cerkve in skupnosti zagovarjajo že stoletja, so: neločljivost osebne in družbene odgovornosti, demokratični princip tudi v majhnih skupnostih, ljubezen do lastnega naroda in nacije brez zaničevanja drugih narodov, strpnost v versko in politično pluralni družbi, solidarnost… V sodobnem svetu je prisoten vedno večji individualizem, ki ga protestantizem ne zavrača.
Dr. Klemen Jelinčič Boeta v knjigi predstavlja različna protestantska gibanja, kot so luterani, kalvinisti, anglikanci, baptisti, anabaptisti, metodisti, binkoštniki in drugi. Medse pa ne uvrščajo več gibanj in ločin kot so Jehove priče, plymouthski bratje, Nova apostolska cerkev in mormoni.
Protestanti so prepričani, da je potrebna nenehna reforma Cerkve, pri tem pa ohranjajo določeno mero nezaupanja do institucionalnih dimenzij Cerkve. Zavračajo enotno vodstvo za celotno gibanje, kot to velja v primeru papeža v Katoliški cerkvi, a so hkrati za univerzalno enotnost.
Vsi trije govorniki so sklenili, da ekumensko gibanje Svetovni svet cerkva (menda jih je kar 348) stremi k povezavi, zbližanju in “nenapadanju” ali “nepolemiki”.
Tako je papež Frančišek, kot je povedal dr. Dolenc, tik pred obiskom sedeža svetovnih cerkva v Ženevi.
Marijan Zlobec