Založba Beletrina je predstavila nove knjige, med njimi Požganico Prežihovega Voranca in Zapiske iz mrtvega doma Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. Posebnost pa je roman o kolesarski dirki po Franciji Kurta Austa.
Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ter glavni in odgovorni urednik Beletrine Mitja Čander, vse fotografije Marijan Zlobec
Roman iz prevratnih dni – kot knjigo opiše podnaslov − je bil prvič objavljen turbulentnega leta 1939. Zgodba se posveča slavnemu plebiscitu, ki je leta 1920 presekal vozel napetosti po končanih bojih za južno Koroško. Avtor, ki je stvaritvi tega kolektivnega romana posvetil temeljito raziskovalno delo, je občutljivo in živo popisal ljudi, ki jih bolj kot revolucionarnost zanima preživetje, povezuje pa jih zemlja. Knjiga je izšla v sodelovanju s Prežihovo ustanovo.
Piska spremne besede Mateja Ratej posega v Prežihovo ilegalno mednarodno komunistično agitacijsko življenje, ki pisatelju na koncu ni prineslo neke politične kariere, ampak pisateljsko, a hkrati taborišče, bolezen in prehitro smrt. Prežih se je zavedal, da je dober pisatelj in da bo ostal zapisan v zgodovini, medtem ko ga je politika zgolj absorbirala, čeprav je prijateljeval ali tovariševal s samim Josipom Brozom, a je v politiki že tako, da je vedno prostora le za one čisto na vrhu oblasti, če ne samo za enega.
Prežihov Voranc – Lovro Kuhar (1893–1950) velja za najpomembnejšega prozaista slovenskega socialnega realizma. Glavnina njegovih del, tako v novelistični kot v romaneskni zvrsti, je nastala v obdobju med obema vojnama. Bil je aktivno vpleten v družbene in politične preobrate, dejavno udeležen že v prvi svetovni vojni, nato je sodeloval pri agitaciji za slovensko stran v koroškem plebiscitu in kasneje v evropskem komunističnem gibanju, zaradi česar je emigriral, večkrat pa je bil tudi zaprt. Temelj Prežihovega pripovednega sveta je posameznik kot del skupnosti, predvsem pa velja Prežih za pisatelja, ki je slovenskim bralcem odkril koroško pokrajino. Njegovi romani Požganica, Jamnica in Doberdob prikazujejo usode ljudi v času zgodovinskih premikov in predstavljajo spoj realističnega romana ter tradicije ljudskega pripovedništva.
Izvršna urednica Špela Pavlič
Preživetje Tour de France ni samo po sebi umevno. Erik Norse to ve. Kot pomožni kolesar moštva Bank White-Team se prvič udeleži največje dirke na svetu. Trije tedni pulza, hitrosti in bolečine, kjer vsi pazijo na vse. Erik pa ima poleg tega, da pomaga kapetanu moštva osvojiti rumeno majico, še skrivno nalogo. Med 200 udeleženci je namreč tudi tisti, ki je ubil kolesarskega mehanika Louisa Bardouxa. Vedel je preveč o umazani igri v kolesarskem svetu. Policija pa je Erika bolj ali manj prisilila, naj ji pomaga pri preiskavi. Z nečim ga držijo v šahu. Mrtvi tek je triler o Touru de France. Govori o dopingu, podkupovanju in prirejanju rezultatov – in nagli smrti. Knjiga je izšla v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Mrtvi tek je prevedla Irena Mihelj. Prevajalka se je rodila prezgodaj in je po zapletih v inkubatorju oslepela. Diplomirala je iz zgodovine in teologije. Njeno zanimanje za Norveško in norveščino se je začelo kot pubertetniški upor in z iskanjem lastne identitete. Knjigo je prevedla iz norveščine.
Izvršni urednik Urban Vovk
Kurt Aust je izmišljeno ime za Kurta Østergaarda (1955), ki je pisatelj in neodvisen pisec. Po izobrazbi je pedagog. Od 1982 živi v Hortnu na Norveškem. Aust je debitiral z romanom leta 1999. Pred tem je napisal besedilo za zgodovinski strip o suženjski ladji Fredensborg. Njegove knjige so prevedene v danščino, nemščino, nizozemščino, španščino, ruščino, južnokorejščino, grščino, češčino in francoščino. Je tudi avtor več zgodovinsko-kriminalnih romanov iz dansko-norveške zgodovine v začetku osemnajstega stoletja. Leta 2006 je izdal svoj prvi moderni roman, triler Nevidni bratje, in svojo prvo knjigo za otroke.
Zapiski iz mrtvega doma, ki so poleg Ponižanih in razžaljenih najbolj avtobiografsko delo Dostojevskega, zasedajo v pisateljevem ustvarjanju in v ruski literaturi nasploh posebno mesto. To je pravzaprav prvo veliko delo v ruski literaturi, ki govori o taborišču – tudi katorga, v kateri je bil Dostojevski zaprt štiri leta, je bila namreč neke vrste taborišče. Gre za prelomno delo, ki opisuje obdobje, v katerem se je Dostojevski duhovno prerodil.
Prevajalec Borut Kraševec
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821–1881), ruski klasik, ki v svojih najznamenitejših delih, med katera sodi predvsem tako imenovano peteroknižje (Zločin in kazen, Idiot, Besi, Mladenič in Bratje Karamazovi), skuša prek opisovanja izjemnih, največkrat ekstremnih dejanj ali oseb upodobiti najgloblje dileme človekove duše ter posledice človekovih odločitev.
Mitja Čander
Knjigo je prevedel in spremno besedo napisal Borut Kraševec. Po njegovem so Zapiski blizu spominski literaturi, ki pa je umetniško obdelana. Preučevalci so ugotovili, da imajo liki v knjigi resnične prototipe, vendar se pisatelj pogosto odmakne od njih, da bi dosegel želeni umetniški učinek. Ker pa je pisatelj vpeljal kot pripovedovalca literarni lik Aleksandra Gorjančikova, je treba tekst sprejeti kot literaturo. A spet to ni roman ali pripoved, ker v knjigi ni ne fabule ne dogodka, ki bi združil nastopajoče like.
Marijan Zlobec