Nocoj so odprli dve razstavi v spomin na Ivana Cankarja; na stoto obletnico njegove smrti, za katero še vedno razstava v Mestnem muzeju trdi nekaj, kar je vse manj res in ne pove tistega, kar je vse bolj, prav tako res, namreč da so Cankarja ubili srbski tajni agenti, potem pa inscenirali, kot da je pijan padel po stopnicah. Prva razstava je v Galeriji Cankarjevega doma, druga pa v Mestnem muzeju. Prvo je odprl predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, druge pa ne župan MOL Zoran Janković, kot je bilo napovedano.
Najbolj smo si zapomnili nagovor in razlago razstave akademika dr. Janka Kosa, ki je zasnoval kot komparativist razstavo v smislu Ivan Cankar in evropska literatura, Cankar in Evropa, Cankar in vplivi nanj od Shakespearea do Kafke in primerjalno, katera evropska literarna dela se dajo primerjati z leti izida, ko so izšle glavne Cankarjeve knjige. Vseh takih primerjav je kar šestnajst. Soavtorica razstave je publicistka Ženja Leiler.
V tem smislu je Cankar ne le slovenski, ampak povsem evropski in evropsko vrednostno primerljivi avtor. Kos je navedel nekaj primerjav, morda je bila najbolj drzna ta, da je Podobe iz sanj, vzporejal s kratko prozo Franza Kafke.
Akademik dr. Janko Kos, vse fotografije Marijan Zlobec
Podobno je našel primerjavo med Lepo Vido in dramo L’ Annonce faite à Marie Paula Claudela.
Kos je izrecno omenil vpliv ruske literature na Cankarja, vse od Gogolja, Tolstoja ter Dostojevskega, medtem ko je kot zadnji ruski vpliv omenil roman Mati Maksima Gorkega.
Akademik Kos je povezal še druge vplive, kot so nekateri francoski simbolisti, kot Maeterlinck…
Med filozofskimi vplivi pa je omenil Platona, Emersona, Karla Marxa in Friedricha Nietzscheja.
O sami razstavi je menil, da je lepa.
Slavnostni govornik predsednik Borut Pahor po že skoraj predavanju dr. Janka Kosa ni bil v lahki koži, ko je moral razstavo odpreti, zato se je najprej zatekel k lanskemu jubileju oziroma praznovanju petstote obletnice protestantizma, o Cankarju in njegovi moči še za naš čas pa vendarle ni našel neke udarne misli, razen da je spomnil na naš značaj.
Razstava je lepa in hkrati zelo problematična. Ta problematičnost je povezana z avtorjem lutkarjem Silvanom Omerzujem, ki je v Cankarju poudaril lutkarja in paraplegika, torej dvakratnega invalidnega človeka, ki, pod tri, že pri vhodu v galerijo obiskovalcem kot mehanska lutka kaže jezik.
Cankar je bil kritik, ni bil pa baba z dolgim jezikom, še manj lutka in paraplegik za omizjem, kjer sedijo same lutke na invalidskih vozičkih. Podobno je s svojo multiskulpturo iz lutk oblikoval sosednjo dvorano Duše Počkajeve; nekako v smislu V bogatih kočijah se vozijo ali Krpanove kobile.
Na odprtje v Cankarjev dom je prišlo glede na jubilej in slavo pokojnega pisatelja malo ljudi, med njimi pa noben slovenski pesnik ali pisatelj, nobenih akademikov iz razreda ali razredov, ki bi bili Cankarju najbližji, med literati ne stari ne mladi. Totalna anticankarjanska zarota, da te kap, ko vidiš to ignoranco vseh rodov.
Po ogledu razstave smo šli, ne kot Francka, ki je nekoč tekla za vozom, za kočijo, ki je vozila Cankarjev klobuk, do ljubljanske Drame SNG. Tam je na balkonu že čakal igralec Marko Mandič in kot Jerman uprizoril nekaj najbolj eminentnih odlomkov iz Cankarjevih Hlapcev.
Potem pa se je z balkona spustil med ljudstvo.
In se med recitiranjem po Hlapcih rokoval z ljudmi
Zadnja postaja je bil Mestni muzej z razstavo v prvem nadstropju, ki prikazuje Ivana Cankarja bolj kronološko in v kontekstu bolj slovenskega okolja.
Na ogled so vse prve izdaje njegovih knjig, veliko dokumentov o Ljubljani in tedanjih intelektualcih ter umetnikih.
Veliko je manj znanih fotografij, slik, plakatov, portretov, pisem, razglednic, rokopisov, karikatur, risb.
Vse prve izdaje Cankarjevih knjig so s poudarkom na oblikovanju in ilustracijah, še posebej Hinka Smrekarja, pa vse do njegove posmrtne maske in poročila o njegovem velikem pogrebu na prvi strani Slovenca 15. decembra 1918.
Razstava v Cankarjevem domu ima naslov Ivan Cankar in Evropa – Med Shakespearom in Kafko, v Mestnem muzeju pa Ivan Cankar.
Marijan Zlobec