Tridesetletnico ustanovitve in nepretrganega delovanja Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, kot je vseslovensko akcijo kulturne obnove starih mestnih jeder, gradov, graščin, trgov in nasploh arhitekturne in glasbene dediščine zasnoval profesor in pianist Primož Lorenz, je nocoj v nabito polni Unionski dvorani Grand Hotela Union počastil sloviti profesionalni državni ansambel Ruski kozaki.
Nastop Ruskih kozakov, vse fotografije Marijan Zlobec
Prireditev v sklopu Junija v Ljubljani in Poletja v Stari Ljubljani je bila prvotno sicer načrtovana na Kongresnem trgu, a so jubilejni otvoritveni koncert zaradi možnega dežja preselili v Unionsko dvorano, kar se je izkazalo kot odlična rešitev.
Pokroviteljstvo nad jubilejem je prevzel predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je festival in koncert uradno odprl, Imago Sloveniae – Podoba Slovenije pa je predstavil direktor Janoš Kern.
Številke so impozantne; skupaj dva tisoč petsto koncertov in drugih kulturnih dogodkov v petindvajsetih občinah, nad deset tisoč nastopajočih in ter poldrugi milijon obiskovalcev. Vse je izšlo iz Poletja v Stari Ljubljani in pobud nekaj zanesenjakov, ki so želeli ustvariti nekaj več.
Imago Sloveniae – Podoba Slovenije je gostovanje ruskih umetnikov organiziralo skupaj s Forumom slovanskih kultur, simbolno pa je povezano tudi z začetnim obdobjem Imagovega delovanja. Takšen nastop je bil namreč eden od prvih večjih dogodkov s tujimi izvajalci v njihovi organizaciji.
Državni ansambel Ruski kozaki je ena izmed vodilnih profesionalnih plesnih skupin v Rusiji. Predstave, ki jih izvaja, so preplet tradicionalnih plesov, pesmi in instrumentalnih skladb, slovijo po dinamičnosti in navdušujoči dodelanosti.
Skupino je leta 1990 v Lipecku ustanovil Leonid Milovanov. Osrednji del ansambla je plesno-baletni zbor, ki ga sestavljajo plesalci različnih stilov, ansambel pa sestavljata še vokalna skupina in komorna orkestrska zasedba z nekaterimi tipičnimi ruskimi inštrumenti.
Videli smo celovečerni odlično pripravljeni program, ki je v celoti temeljil na ruskem kulturnem izročilu, plesih, kozaških prikazih bojnih veščin, še posebej atraktivnih s kopji in nevarnih s sabljami.
Veliko je bilo stiliziranih plesov in slikovitih kostumov, za katere je vedno težko reči, koliko so avtentična ljudska oblačila, koliko pa avtorska zasnova po določenih motivih, ki želijo poudariti moč, bojevitost, pogum, samozavest in etnično sklenjenost Kozakov tako, da bi odrsko učinkovali čim bolj nevarno in za sovražnika pogubno. Prav tako so močne, nič kaj lirične ali celo melanholične njihove pesmi, ki smo jih slišali v različnih kombinacijah, od moških in ženskih solov do kvarteta.
Strahospoštovanje pred Kozaki je bilo zgodovinsko, danes pa se je ta podoba prenesla v kulturno izročilo in folklorno, plesno ter glasbeno tradicijo, iz katere potegneš nekaj bistvenega, a hkrati lahko dodaš še nekaj širšega, kot je znana moška “akrobatika”, a prav tako ruskega.
Ruski kozaki so izzvali navdušene aplavze in ovacije ter z eno besedo navdušili.
Marijan Zlobec