Če ne bi imeli Prešerca, bi si ga težko izmislili. Nocoj je odmevalo in še odmeva. Zlezli so mu skoraj na glavo in bi še na muzo, če ne bi bilo smrtno nevarno.
Šampijoni, šampijoni, vse fotografije Marijan Zlobec
Razlegale so se številne pesmi, kot Mi šampijoni. Umrl je Maribor, nikoli ne bo šampijon…
Morda je bilo manj ljudi, kot bi si jih zmagovita Olimpija zaslužila, a tekma ni bila v Ljubljani.
Ne nazadnje je v najlepši tekmi v Mariboru zmagala.
Ona tekma je bila lepša od finala Lige prvakov, bi se verjetno vsi strinjali.
Taka dva butasta gola, kot sta bila dosežena v Kijevu, ne bi videl niti pri nas.
No, pri nas pa je nastopil drugačen problem.
Kaj se zgodi, če nekdo nekoga malo bolj v zaletu porine ?
Postane državni prvak nekdo drug.
Ali je 80:80 par ali ni ?
Še eno, odločilno tekmo.
Potem bo bolj pravično.
Prešeren je bil pravnik, danes bi bil nogometni sodnik.
Ki si ne upa priti pred Prešerca.
Pred lastno obličje.
Morda bi ga potunkali v Ljubljanico ?
Ker voda je najbolj pravičen sodnik.
Marijan Zlobec
En odgovor na “France Prešeren najboljši državni prvak”
Ko sem lahko medijsko opazoval sinočnjo “pirovo zmago” in s “pirom požegnano” zmagoslavje ljubljanskih kibicev po zaslugi vsem lepo vidne in skrbno dokumentirane sodniške “svobodne presoje”, si ne morem kaj, da se ne bi spomnil stare resnice, da “je med slepimi enooki kralj”. Povedano po domače, med dvema izenačenima, a zelo povprečnima tekmecema, je na koncu za “en sam sodniški žvižg” zmagal manj slab.
Liga prvakov pa je že in bo še zanesljivo in pošteno pokazala, kolikšna je resnična vrednost minljivega evforičnega zmagoslavja za varnim “domačim plotom”.
A tudi vsak lep in prijeten trenutek minljivega evforičnega zmagoslavja nekaj šteje in le kdo bi se mu odpovedal.