Celjska Mohorjeva družba je na svoji tradicionalni literarni matineji predstavila zbornik Živeti in ljubiti po ločitvi. Čeprav je moto knjige Nihče se ne poroči zato, da bi se razvezal!, je iz tematike bolj ali manj izginil osrednji problem – kaj je v resnici današnja ljubezen, kakšne so njene oblike, globina, razumevanja, udejanjanja, posledice…? Zakaj se ljudje poročajo, če se ne ljubijo ali ne poznajo dovolj? In zakaj imajo potem druge partnerje, ljubice, ljubimce…? Se poročajo znova ?
Predstavitev knjige, vse fotografije Marijan Zlobec
Avtorjev knjige je kar osem, urednica gradiva je bila dr. Nataša Rijavec Klobučar, urednica same knjige pa Polona Mlakar. V svojem uvodu je Rijavec Klobučar poudarila, da proces ločitve ne prizadene samo dveh posameznikov, ampak ima številne čustvene, socialne in ekonomske posledice tudi za otroke in celo razširjeno družino.
V prispevkih avtorji svetujejo, kako se spopadati s čustvenimi izzivi, ali po ločitvi gojiti zamero ali raje odpustiti, kako pomagati otrokom, kako razrešiti stanovanjske in premoženjske razmere…
Morda je posebna dragocenost statistika, ki kaže netrdnost slovenske družbe na tem področju ali segmentu celotnega življenja. Poroke in ločitve na Slovenskem pokažejo, da se razmerje med porokami in razvezami nenehno slabša.
Dr. Nataša Rijavec Klobučar
Leta 1954 je bilo v Sloveniji sklenjenih 14.126 porok, od tega 12.498 prvih sklenitev zakonskih zvez, in bilo samo 747 ločitev. V letu 2015 je bilo sklenjenih zakonskih zvez le še 6.449 (med njimi 5,435 prvih ali prvič poročenih) in kar 2.432 ločitev. Število porok je v tem času upadlo kar za 45,7 %, število prvih zakonskih zvez pa za 43,5%.
Toliko o sami knjigi, ker pač nisem terapevt. Jih je pa vedno več.
Ljubezni ni, spoštovanja ni, karakterne trdnosti ni, še manj predanosti, občutka za družino, skupnost, vzgojo otrok, načrtovanje in vizijo skupnega življenja… Življenje se tako hitro spreminja, da je vse možno, kmalu celo poroka preko pametnega telefona, ločitev pa s poslanim SMS, bi lahko rekel malo karikirano.
Tu potem pridejo na površje razne terapevtske skupine, socialne službe in relacijske družinske terapije, različne razlage zakonov, pravic, vsakršnega konkretnega dogajanja, ki največkrat polnijo družabno kroniko Slovenskih novic in drugih sorodnih časopisov.
Dr. Christian Gostečnik
Ločitve so bolj kot ne odmeven medijski “material”, ki tak postane “ob pravem času” ločitve in trpljenja.
Medijski prostor, mislim v svetovnem merilu, se nikoli ni toliko naslajal nad nesrečo drugih, kot se v zadnjih desetletjih. Ni se začelo sicer pri nas, a smo se dobro naučili, kako iz vsega hudega, intimno nedostopnega, preskočiti v javno naslajanje. V Ameriki je to za nekatere novinarje in publiciste največji posel. A najbolj bolno je, da ljudje to najraje berejo.
Ne bi našteval sedanjih slovenskih aktualnih primerov.
Manjka nam Salomon s svojim mečem.
Marijan Zlobec