Večino pomembnejših razstav Narodne galerije – ob razstavnem katalogu – spremlja plakat. V galerijski zbirki plakatov, ki obsega prek 3600 listov, se je do zdaj nabralo 161 različnih primerkov, oblikovanih za promocijo stalnih galerijskih razstav, občasnih domačih in gostujočih razstav v matičnih razstaviščih ter razstav Narodne galerije, ki so gostovale po Sloveniji in v tujini. Prek podob plakatov bo razstava popeljala skozi pestro 100-letno zgodovino razstavne dejavnosti Narodne galerije. Odprtje razstave bo drevi ob 19. uri. Vhod Cankarjeva 20.
Les impressionistes slovènes et leur temps (1890‒1920) Musée des Beaux-Arts de la Ville de Paris, 18. 4. ‒ 13. 7. 2013
Plakat je vidno sporočilo, ki je bilo v prvih desetletjih obstoja Narodne galerije poleg periodičnega tiska edini medij, ki je nagovarjal prebivalstvo k obisku razstav. Kot močnejše sredstvo komuniciranja z ljubitelji lepih umetnosti pa kljub razvoju in uveljavitvi novih medijev ostaja v rabi vse do danes.
Plakati za razstave Narodne galerije v splošnem sledijo razvojnemu trendu plakata na Slovenskem, četudi je bil in je še vedno namenjen ne le splošni, temveč tudi vizualno in estetsko zahtevnejši publiki.
Prireditelji kulturnih dogodkov so se že od vsega začetka zavedali, da promocija njihovih dejavnosti zahteva oblikovno kvalitetne plakate. Zato ni presenetljivo, da so naloge prvih slovenskih grafičnih oblikovalcev opravljali slikarji, nekaj pozneje so se jim pridružili še arhitekti.
Slovinské malířství, CXXXII výstava S. V. Mánes Praha, Obecni dům, 7. záři – 9. říjen 1927
Oblikovanje Veno Pilon
Tudi prve likovno opremljene plakate za Narodno galerijo so zasnovali slikarji: Matej Sternen (1870‒1949) za razstavo slovenskega portretnega slikarstva 1925. leta, Veno Pilon (1896‒1970) za gostovanje Narodne galerije v Pragi leta 1927 in Gojmir Anton Kos (1896‒1970) za skupinsko razstavo Kos–Dolinar–Pavlovec dve leti pozneje.
Večji del drugih plakatov iz časa med obema vojnama je bil skromnejši, bili so zgolj besedilni, za njihovo podobo pa so poskrbeli tiskarski mojstri.
Prelomno leto za razstavne plakate Narodne galerije predstavlja leto 1961. Tedaj je Narodna galerija za svojo uspešno razstavo Barok na Slovenskem naročila oblikovanje plakatov kar dvema arhitektoma ‒ Vlastu Kopaču in Janezu Valentinčiču.
Jožef Tominc. Fiziognomija slike, Narodna galerija, od 13. junija do 28. julija 2002. Oblikovanje: Miljenko Licul & Julija Zornik, Studio Zodiak
Naslednjih trideset let so se pod plakate Narodne galerije vse pogosteje podpisovali arhitekti (Jože Brumen, Milan Pogačnik, Sergej Pavlin, Ranko Novak), pa tudi slikarji in ilustratorji (Štefan Hauko, Kemal Selmanović, Matjaž Schmidt). V samostojni Sloveniji pa Narodna galerija, zavedajoča se svoje pomembne vloge pri vzgoji narodove vizualne kulture, oblikovanje plakatov za razstave naroča izključno profesionalcem: najpogosteje se pojavljata imeni Ranka Novaka in Miljenka Licula, sodelovali pa so tudi z Radovanom Jenkom, Julijo Zornik, Matjažem Jamnikom, Zmagom Rusom, Danetom Petkom, Majo Licul, Janijem Bavčerjem, Petrom Skalarjem in Mojco Višner.
Barok na Slovenskem Narodna galerija Ljubljana, 1961
Na razstavi je predstavljenih kar 126 podob plakatov, večino v izvirni velikosti; izjema so plakati zadnjih petih let, ko razstave spremljajo le še večji plakati (cca. 200 x 135 cm). Zato so se odločili, da le enega od njih predstavijo v izvirni velikosti, vse druge pa pomanjšane na standardni format 100 x 70 cm.
Ker so plakati medij komunikacije, informacije o vsebini, ki jo sporočajo, in o sebi, posredujejo sami s svojo pojavnostjo; tako ob njih tudi ni podpisnih tablic z osnovnimi podatki o posameznem plakatu, kar bi sicer pričakovali na običajni muzejski razstavi. Zato, da pa ti nujni podatki ne bi manjkali, so kot dodatek k razstavi pripravili video predstavitev podob vseh razstavnih plakatov Narodne galerije iz njihove zbirke.
Gotska plastika na Slovenskem, Narodna galerija, oktober‒december 1973, Oblikovanje: Milan Pogačnik
Avtorica razstave in vodja projekta je Mojca Jenko, fotografije sta prispevala Bojan Salaj in Janko Dermastja, razstavo pa je postavil Štefan Hauko. Razstava bo na ogled do 23. septembra. (Po tiskovnem gradivu).
Marijan Zlobec