V Narodni galeriji v Ljubljani bo v torek, 15. maja, potekalo 18. strokovno srečanje konservatorjev in restavratorjev. Gre za osredje letno srečanje strokovnjakov s tega področja, ki ga organizirajo Skupnost muzejev Slovenije, Društvo restavratorjev Slovenije in Narodna galerija. Uvodni nagovor bo imela gospa Ksenija Kovačec Naglič, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino.
Srečanje papeža Leona I. Velikega z Atilo med restavriranjem, foto Ljubo Gamulin
Na srečanju sodelujejo strokovnjaki iz Slovenije in širše regije, ki bodo svoja najnovejša dognanja, dosežke in odkritja predstavili s predavanji, kratkimi filmi in plakati. Namen srečanja je izobraževanje konservatorjev-restavratorjev z izmenjavo praktičnih strokovnih izkušenj, informiranje o novih postopkih, materialih, analizah, opremi in spremljevalnih dejavnostih stroke. Predavanja in predstavitve bodo namenjene strokovni javnosti. Stroka pa se želi s spremljevalno razstavo plakatov, na katerih bodo predstavljeni aktualni projekti, približati tudi širši javnosti. Razstava bo na ogled do 22. maja. Srečanje je del 11. Konservatorsko-restavratorske transverzale, serije dogodkov med 25. aprilom in 11. junijem.
Štukature češkega kiparja Vaclava Macha na fasadi Obrtne šole na Aškerčevi v Ljubljani pred
in po zaključenih posegih, foto arhiv ZVKDS RC
V publikaciji Konservator-restavrator, ki spremlja 18. strokovno srečanje konservatorjev-restavratorjev, je zbranih 79 povzetkov. Poleg slovenskih udeležencev se nam pridružujejo kolegi iz Hrvaške, Srbije, Madžarske, Italije in Portugalske, kar je tudi eden izmed razlogov, da publikacijo od predlanskega leta spremljajo angleški izvlečki.
Oljni sliki Ptičar in Prestar – različne metode osvetlitve detajla očesa, Narodna galerija, foto Andrej Hirci
Prispeli povzetki znova pokrivajo vsa področja varovanja kulturne dediščine. Na področju slikarske dediščine, ki je tradicionalno najobsežnejše, velja omeniti posege na delih Ptičar in Prestar Fortunata Berganta ter delo hrvaških kolegov na sliki Srečanje papeža Leona I. Velikega z Atilo z dimenzijami 447 × 795 cm. Med arheološko problematiko izstopajo posegi na kovinskem gradivu, ki so ga v preteklosti renovirali zasebni zbiralci z metodami, ki so za muzejsko gradivo povsem neprimerne.
Detajl slike Prestar po retuširanju in lokalnem lakiranju, Narodna galerija, foto Simona Škorja
Med stenskimi slikami je posebej zanimiv prispevek o problematiki prezentacije preteklih posegov na srednjeveških stenskih poslikavah v cerkvi na Vrzdencu. Izjemno zahtevna so bili tudi dela na štukaturah češkega kiparja Vaclava Macha na fasadi Obrtne šole na Aškerčevi v Ljubljani. Na področju kopistike vsekakor izstopata 3D in kiparska rekonstrukcija zadnjega celjskega grofa Ulrika II.
Prestar in Ptičar – navadna osvetlitev VIS, Narodna galerija, foto Andrej Hirci
Med naravoslovnimi preiskavami pa izstopajo multispektralne analize že omenjenih slik Ptičarja in Prestarja, ki so pokazale, da sliki nista v enako dobrem stanju, čeprav sta verjetno nastali sočasno. Preventivno konserviranje je izjemnega pomena pri načrtovanju vitrin zlasti za stalne postavitve razstav. Področje izobraževanje je na eni strani pomembno zaradi komunikacije konservatorjev-restavratorjev s širšo javnostjo, po drugi strani pa so izobraževanja nujna za napredek stroke. Povzetke zaključujejo s prispevkom o tehnični umetnostni zgodovini, ki poudarja interdisciplinarno sodelovanje med humanističnimi, tehničnimi in naravoslovnimi strokami.
Srečanje papeža Leona I. Velikega z Atilo pred restavriranjem, Strossmajerjeva galerija, Hrvaška, foto Ljubo Gamulin
Daljši prispevki so v letošnjem letu posvečeni estetski prezentaciji kulturne dediščine. Pogled na to, kakšno podobo naj bi umetnine imele po zaključenih posegih, se je skozi zgodovino radikalno spreminjal. Šele od druge polovice 20. stoletja se je začel razvijati bolj znanstven odnos do konserviranja-restavriranja predmetov kulturne dediščine z upoštevanjem njihove avtentičnosti in zgodovinske vrednosti. Sodobni izzivi stroke so tako v poenotenju kriterijev za konserviranje-restavriranje, pri čemer pravilne odločitve zahtevajo sodelovanje širokega kroga strokovnjakov – restavratorjev, umetnostnih zgodovinarjev in konservatorjev, pri čemer ne smejo zanemariti niti želja in predstav uporabnikov, lastnikov in za umetnost zainteresirane javnosti, poudarjata soavtorici ureditve zbornika in predstavitve mednarodnega simpozija Martina Vuga in Nataša Nemeček (glavna urednica).
Primer Sternenovih preslikav iz leta 1925, foto Anita Klančar Kavčič
Ajda Mladenovič bo govorila o Dozorevanju konservatorsko-restavratorske stroke ter vprašanja etike in estetike.
Miladi Makuc Semion napoveduje temo razprave Estetska (?) prezentacija polikromirane lesene plastike.
Nadja Šičarov je referatu dala naslov Dust removal, interpolation, stabilisation – digitalno restavriranje filmske dediščine.
Daniela Korolija Crkvenjakov, Darko Despotović in Danilo Vuksanović bodo predstavili Konservatorske posege na ikonah slikarja Arsenija Teodorovića iz nekdanje srbske cerkve v Budimu.
In pogled na stenske poslikave v Vrzdencu po zaključenih konservatorsko-restavratorskih posegih v letu 2017, foto Vid Klančar
Francesca Tonini je referatu dala naslov Retuširanje in okolica: navodila in zvijače za študente konservatorstva-restavratorstva.
Ante Pereza bo govoril o Konserviranju-restavriranju sodobne intarzije.
Jedert Vodopivec Tomažič napoveduje referat Časovna kapsula za prihodnje rodove.
Irena Porekar Kacafura bo govorila o »Šporhert« Tobi.
Stanje arheoloških predmetov iz zasebne zbirke pred posegi
Matjaž Černila, Borut Tome in Miha Jeršek bodo govorili o Uvajanju vakuumske impregnacije pri konserviranju rudnih mineralov.
Andreja Padovnik je svojemu referatu dala naslov Predstavitev projekta Napredne injekcijske mase na osnovi hidratiziranega apna za utrditev stavb kulturne dediščine.
In po zaključenih posegih, Narodni muzej Slovenije, foto Boštjan Laharnar, Uroš Acman
Katja Kavkler, Petra Bešlagić, Polona Zalar, Martina Turk, Miha Humar, Črtomir Tavzes, in Maks Merela bodo predstavili Celjski strop: Analize materialov, spremljanje mikroklime in mikrobiološke analize.
Marijan Zlobec