Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je v Folkloristiki 8 izdal novo knjigo dr. Marjete Pisk z naslovom Vi čuvarji ste obmejni in s podnaslovom Pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesu nacionalizacije kulture.
Dr. Marjeta Pisk, foto Marijan Zlobec
Monografija osvetljuje dejavnike in procese, ki so v 19. stoletju vplivali na poudarjanje narodne identifikacije kmečkih prebivalcev Goriških brd. Narodni aktivisti so poleg rabe slovenskega jezika v šoli in cerkvi in opredeljevanja za slovenski pogovorni jezik na popisih posebej spodbujali Brice k izražanju identifikacije s petjem slovenskih narodnih pesmi. Zato so pospeševali delovanje pevskih zborov in skušali iztrebiti petje neslovenskih, predvsem furlanskih in italijanskih.
Na pevsko dejavnost zunaj okvira društev je pomembno vplival način življenja prebivalstva.
Knjiga poleg obravnave narodnih identifikacij kmečkega prebivalstva obmejnih območij na osnovi t. i. ljudske kulture predstavi tudi raziskovanje ljudskih pesmi v Goriških brdih. Med temi so imele posebno mesto narečno obarvane priložnostne pesmi, ki so v vsakdanjem življenju prebivalcev dopolnjevale repertoar ljudskih in cerkvenih pesmi, poznanih na širšem slovenskem ozemlju.
Telovadno društvo Orel
Kot je povedala avtorica dr. Marjeta Pisk, je zasnutek monografije nastajal med terensko raziskavo ljudskih pesemskih tradicij v Goriških brdih, ko so sogovorniki pogosto spregovorili o vlogi pesmi v obmejnem območju in v stikih s sosednjim furlansko govorečim prebivalstvom znotraj istih državnih tvorb.
Na poroki v Kozani so igrali bratje Šutni
Svojo terensko raziskavo je avtorica nadgradila z analizo člankov iz goriškega časopisja druge polovice 19. stoletja. V njih so dopisniki iz Brd, večinoma duhovniki in učitelji, izražali razočaranje nad narodno nezavednostjo prebivalcev Brd in poudarjali zasluge posameznikov, ki so že skoraj izgnali laško, deloma tudi nemško petje iz briških vasi. Hvalili so organizirano pevsko dejavnost v Brdih in spodbujali k petju slovenskih pesmi, s katerimi naj bi Brici dokazovali svojo narodno pripadnost.
Pevski zbor iz Kozane leta 1914
V knjigi so tako predstavljeni najpomembnejši dejavniki, ki so vplivali na ozaveščeno narodno opredeljevanje prebivalcev Goriških brd. Med njimi so imele posebno mesto šole v slovenskem jeziku, delovanje nekaterih duhovnikov, ki so pomembno vplivali na rabo jezika in opredeljevanje za pogovorni jezik na popisih. Število opredeljenih za določeni jezik na popisu je namreč predstavljalo osnovo za dodelitev nekaterih jezikovih pravic skupnosti.
Dr. Marjeta Pisk na predstavitvi knjige, foto Marijan Zlobec
“Monografija se osredinja na vlogo, ki je bila pripisana ljudski pesmi in njenim izvedbam znotraj organiziranih pevskih sestavov. Pevska društva so bila namreč razumljena kot ognjišča rodoljublja, pesem pa plamen narodnega življenja, zato so s pesmijo želeli ljudi navdušiti za izražanje pripadnosti slovenskemu narodu. To je bilo v obmejnem prostoru še posebej pomembno, saj so Brice razumevali kot graničarje tako slovenskega naroda kot avstrijske monarhije, italijanizacijo obmejnih vasi pa kot grožnjo monarhiji. Napetosti so se še zaostrile v času fašizma, ko je petje slovenskih ljudskih in domoljubnih pesmi postalo znamenje upora.
Etnolog Janez Dolenc
V knjigi je predstavljeno tudi petje izven okvirov organiziranih društev, čeprav je o njem manj pisnih virov. Petje je bilo tesno povezano z načinom življenja, ki ga je v veliki meri oblikoval sistem zakupništva, t.i. kolonat. Zaradi sistema zakupništva so bile družine prisiljene v sezonske delovne migracije in odhajanja na kupčijo v mesta monarhije, pa tudi v izseljevanje. Te migracije so poleg vojaščine pomenile mesto srečevanja in beleženja skupnih izkušenj, pa priložnost za učenje novih pesmi.”
Šmartno v Goriških brdih
Marjeta Pisk je ugotovila, da so bile med prebivalci zelo razširjene tudi nabožne in cerkvene pesmi, ki so bile zapisane tudi v rokopisnih pesmaricah. V knjigi je predstavljen primer v bohoričici pisane pesmarice iz Medane, katere repertoar je podoben številnim pesmaricam iz drugih delov Slovenije. V nadaljevanju je predstavljeno organizirano zbiranje ljudskih pesmi v Brdih, predvsem ekipe Etnografskega muzeja, ekipe Goriškega muzeja in zbirateljsko delo učitelja Janeza Dolenca ter učiteljev osnovne šole Dobrovo. Med zbranimi pesmimi prevladujejo krajše, dialektalno obarvane priložnostne pesmi, najdejo pa se tudi druge, po Sloveniji znane pesmi. Knjiga tako predstavlja raziskavo ljudske pesemske dejavnosti v Goriških brdih kot tudi vlogo ljudskih pesmi, predvsem pa njihovih zborovskih priredb v procesih nacionalnega opredeljevanja prebivalstva obmejnega območja.
Marijan Zlobec