Med Postojno in Planino odkrili novo veliko kraško jamo

Slovenski podzemni svet še zdaleč ni raziskan in znan. Mnoge raziskave, zlasti z barvanjem voda, so stare že desetletja. A če barva nekje priteče na plan in dokazuje povezanost podzemlja, to še ne pove kaj dosti, kaj je “vmes” ali “spodaj”. Teoretično in manj praktično bi lahko prišli iz Škocjanskih jam do izvira Timave ali pa iz Postojnske jame do Planinske jame. Slednje se kaže kot bolj realna možnost. Odkrili so namreč novo veliko kraško jamo med Postojno in Planino. To je sicer bolj predstavna opredelitev lokacije kot dejanska, ki je nekoliko bolj zapletena. Prvi delno javni ogledi so bili te dni, ko so najditelji, jamarji, povabili prve goste, med njimi precej izbranih iz tujine.

Prvi gosti v novi jami med Postojno in Planino, vse fotografije jamarski arhiv

Možno je, da teritorij celotne jame sega čez dve občini; poleg občine Postojna in krajevne skupnosti Planina vsaj delno še v občino Cerknica, tako da bi lastništvo ozemlja oziroma katastrski izmer in vpis v zemljiško knjigo predstavljali kar velik problem. Vhoda ali izhoda sta namreč dva. Jamarji so namignili, da je pri enem že občina Cerknica oziroma njihov, kar pa mora potrditi še natančna geografska izmera. Jasno je, da poti, kaj šele ceste do vhodov ni. Sama jama je eno, kako dostojno in turistično urejeno priti do nje in vanjo, pa je drug ali še večji problem. Največji pa je kajpada lastništvo, vlaganje in gospodarsko, turistično trženje.

Nekatere dvorane so zavidljivo velike

Kje natančno je prvo vhod ? Ker ni edini, se sprašujejo, kaj pa če jih je še več kot dva ? Spet smo pri vprašanju v kateri občini in na čigavem ozemlju ? Koga informirati, da ne bo v tem takoj videl in prepoznal same koristi, se posluževal pravniškega izsiljevanja, zavlačevanja, prednosti in odločanja v Upravnih enotah…, namesto hitrega in učinkovitega mednarodnega turističnega vlaganja?

Kapniki kažejo bolj na podobo Postojnske jame

Jamarji bi radi videli naravni speleološki, turistični in regionalni razvoj svojega odkritja s pomočjo kohezijskih skladov Evropske unije.

Nekatere večje strukture pa na Planinsko jamo

Problem je, kdo bo ali bi pripravil zapleteno vlogo z neštetimi podatki, ki jih še zdaleč nimajo dovolj. Dokumentacija, javni razpisi, časovni roki, obdobja sofinanciranja… daleč presegajo jamarske zmožnosti, naloge in poslanstvo.

Zasilna razsvetljava s pomočjo akomulatorjev

Slovenski in mednarodni jamarji nenehno odkrivajo nove jame ali širijo stare, če lahko tako rečemo. Spomnimo, da bodo Škocjanske jame kmalu “združili” s Kačno jamo pri Divači. Sežanski jamarji so pri stari sežanski smodnišnici končno in po mnogih letih kopanj (od odkritja leta 1953) prišli v Kanjaducah (ob Lokavski cesti) skozi majhne odprtine do večjih jam in do reke Reke, ki teče naprej in natanko pod Sežano. Ko so prišli do jame v bližini novega Gasilskega doma, v katero je nekdanji župan Miroslav Klun speljal sežansko kanalizacijo, so potapljači takoj zaznali hud smrad, ki ga v prejšnjih delih jame v smeri proti Lipici ni bilo.

Z aparati so zaznali šumenje reke, verjetno Pivke ali kakšne vode iz Cerkniškega jezera, a je še skrita

Pri slavni turistični (in pisateljski) Vilenici so odkrili novo jamo, a so jo zatem takoj spet skrili in je bilo le nekaj obiskov in slikovnih objav. Do vode so prišli tudi v jami pri Orleku (brezno v Stršinkni dolini) približno štiri kilometre od Sežane, kar pomeni, da ima Reka tam dva toka; eden gre pod Sežano, drugi pa mimo Orleka proti Opčinam v Italiji in naprej na italijanski strani.

Kakšni povezani in globoki kompleksi jam so na območju Kanina menda ni treba opominjati.

Sušlja se, da bi lahko bil problem lastnik Postojnske jame Marjan Batagelj, čeprav je seveda res, da pri vsej stvari nima nič in so jamarji in drugi zelo pazili, da bi ostala jama čim dlje zunaj dosega in odmeva v javnosti.

Problem je, kot rečeno, natančna lokacija in še bolj možnost, da bi bila nova jama nekje povezana s Postojnsko in bi nastal pravni problem, ali bi se dalo jamo pridružiti Postojnski in s tem morebiti uveljaviti nad njo lastništvo. Torej bi Marjan Batagelj lahko dokazal, da gre pravzaprav za novi, doslej še neodkriti del Postojnske jame. Jamarji ne vedo, kakšna je Batageljeva lastniška pogodba in kaj je Postojnska jama v natančnem lokacijskem opisu. Je sploh dovolj natančen ?

Jama še ni do konca raziskana, da bi se dalo reči kaj  bolj določnega in dokončnega. Potrebna bodo kopanja oziroma po rovih in špranjah priti do vode. Jamski potapljači ne bodo šli v akcijo, dokler ne bo vse poprej storjeno in omogočalo varno ter uspešno raziskavo.

Kaj pa se zgodi, če bi bila nova jama bolj del Planinske jame? Kako to dokazati in pravno utemeljiti ? Ali je, kot rečeno, lastništvo Postojnske jame avtomatično povezano tudi s tistimi deli “nove” jame, ki so organsko nadaljevanje že olastninjene jame ?

Marjan Batagelj je nekje izjavil, da bi manjše število občin olajšalo delo podjetnikov, saj bi zaradi manjšega vpliva politike imela podjetja več podjetniške svobode. To se je konkretno in metaforično videlo v sporih pred meseci (nadzor nad hotelom Cerkno s smučišči), o katerih je bilo v medijih veliko hrupa. Prav zato so jamarji, odkrivatelji nove jame še toliko bolj previdni in bolj molčeči. Stari, odhajajoči politiki nimajo več kaj zaupati, novo nastajajoči pa prav tako ne.

Marijan Zlobec