Sredinski del Vietnama, nekako na polovici skoraj 2000 kilometrov razpotegnjene države, med Hanojem in Saigonom (Ho Chi Minhom), je turistično obarvan vsaj z dvema kontrastnima mestoma, modernim Da Nangom in arhaičnim Hoi Anom. Čeprav prvo mesto nima kakšne velike funkcije v državi, po svojih ambicijah, ki se kažejo med drugim v številnih nebotičnikih, avenijah, palačah, mostovih čez reko, modernih in razkošnih hotelih…, skratka urbanističnim, arhitekturnim in investicijskim pogumom, daleč prekaša Ljubljano.
Moderni hoteli v Hoi Anu so zelo dobri, vse fotografije Marijan Zlobec
Turistom bolj priporočajo Hoi An, ki pa je razdeljen na dva dela; ob reki je starejši del mesta, na drugi strani, ob Južno Kitajskem morju pa nastajajo celi predeli modernih hotelov, od koder se hodijo gosti kopat. Vsak hotel ima svojo plažo, večinoma še restavracijo, tako da lahko izbiraš, če ne v svojem rajonu pa sosedovem, ko ugotoviš, da imajo tam bolj sveže školjke, ribe, rakovice…
Čeprav imajo Vietnamci svojo odlično kavo, bi lahko rekel, da je za nas okus ne znajo pripraviti. Malo lokalov ima kavnih aparatov za espresso. V starem mestu sem pa vendarle naletel na ponudbo, ki me je zadovoljila kot kje v Italiji – pravi cappuccino.
Za turiste imajo na reki številne ladjice in čolne, vendar pa se zdi, kot da kaj dosti ni možno videti, razen razpotegnjenega mesteca.
Veliko je “zahodnih” turistov, tako starejših, upokojencev, kot mladih. Ti imajo največ časa za pohajanje, bi rekel na prvi pogled.
Večinoma jih v Azijo vleče toplota ali beg pred zimo doma.
Želja po zaslužku je očitna in lastna vsem.
Težko se je upirati, a ženske hitro vidijo, kaj je zanje.
Opoldansko posedanje v restavracijah s krajšim obedom je nujno.
Skušnjave so velike.
Z izbiro čevljev še zaostajajo za nami.
Je pa velika tradicija šivanja po osebni izbiri blaga in meri.
V dveh dneh imate sešito novo, samo vašo obleko.
Tradicija je prodajanje lampijončkov.
In spuščanje v reko.
Zahvala pred vsako trgovinico.
Tradicija, ki nikoli ne bo zbledela.
Kot ne trgovanje in razkazovanje kramarije.
Marijan Zlobec