Festival Ljubljana je na današnji tiskovni konferenci, snemani in predvajani preko interneta zlasti za številne glasbenike po vsem svetu, uradno predstavil bogat in obsežen program že 33. Slovenskih glasbenih dnevov. Potekali bodo od 12. do 19. aprila v Ljubljani in Mariboru.
Tiskovna konferenca v Viteški dvorani Križank, vse fotografije Festival Ljubljana/Saša Despot
Slovenski glasbeni dnevi združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, gradijo na temeljih glasbene dediščine našega prostora, hkrati pa spodbujajo k razmišljanju in iskanju novih poti do glasbe, skrbijo za odkritja, vznemirjajo z drugačnimi pogledi in vabijo k soočenju mnenj.
Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek
Uvod v praznik slovenske glasbe zaznamuje baletni večer ob 100. obletnici ustanovitve profesionalnega baletnega ansambla. Sestavljen bo iz večera koreografov, ki so umetniško obogatili slovensko baletno umetnost v preteklosti (Pia in Pino Mlakar, Milko Šparemblek in Vlasto Dedovič).
Dr. Jernej Weiss
15. aprila se bo Slovenski tolkalni projekt v sodelovanju z Ansamblom MD7 poklonil Milanu Stibilju. V sklopu Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev bo v Mini teatru nastopila pianistka Nina Prešiček, naslednji koncertni večer, 17. aprila, pa bo zaznamovan z deli Slavka Osterca.
Skladatelj Tomaž Svete
Simfonični orkester RTV Slovenija bo 18. aprila pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča krstno in koncertno izvedel Svetetovo opero Antigona, Orkester Slovenske filharmonije pa bo pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka in solistov 19. aprila sklenil Slovenske glasbene dneve.
Direktorica Slovenske filharmonije Marjetica Mahne
Pred zadnjim koncertom bodo slovesno odkrili spominsko ploščo, posvečeno češkemu dirigentu Václavu Talichu, ki je v letih 1908 in 1912 v Unionski dvorani nastopal s tedaj ustanovljenim simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Skladateji Tomaž Svete, Nina Šenk in Nenad Firšt
Balet 100
Otvoritveni večer bo, kot rečeno, s premiero baletnega triptiha, ki ga ljubljanska Opera posveča stoletnici obstoja in delovanja poklicnega baletnega ansambla v Ljubljani. Predstavo bo kot zadnjo pred upokojitvijo glasbeno vodil dolgoletni dirigent SNG Opera in balet Ljubljana Marko Gašperšič. (12. aprila ob 19.30 v SNG Opera in balet Ljubljana)
Dirigent Lovrenc Arnič in mezzosopranistka Zlatomira Nikolova
Isaac Posch in sodobniki (Cortesía in musica cubicularis)
Medtem ko veliko koreografov uporabi za plesne kreacije glasbo, ki prvenstveno ni nastala za ples, je v zgodovini veliko glasbe nastalo prav zato, da bi nanjo plesali. Primer take »uporabne glasbe« je zbirka Veselo glasbeno slavje (Musicalische Ehrenfreudt) zgodnjebaročnega skladatelja Isaaca Poscha (ok. 1591–1622/23), ki ji Slovenski glasbeni dnevi ob 400. obletnici prvega natisa namenjajo posebno pozornost. (13. aprila ob 18. uri v Hribarjevi dvorani Ljubljanskega gradu).
Predsednik Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt
Noč slovenskih skladateljev
Krstno izvedbo na tradicionalni Noči slovenskih skladateljev v sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev bo v tokratnem večeru doživelo kar trinajst za klavir napisanih kompozicij. Podpisujejo jih slovenski skladatelji različnih generacij, prepoznavnosti, izkušenj, ustvarjalnih nazorov, glasbenih jezikov. (14. aprila ob 19.00 v Viteški dvorani Križank).
Hommage à Milan Stibilj
Četrti koncert je posvečen Milanu Stibilju (1929–2014), skupaj z dr. Primožem Kuretom osrednjemu pobudniku za ustanovitev Slovenskih glasbenih dnevov. Obenem je njegovo ime povezano z letošnjo jubilantsko ustanovo SNG Opera in balet Ljubljana, saj je Stibilj med drugim desetletje deloval tudi kot violinist v opernem orkestru. Tolkalni glasbeni večer bo oblikovala edinstvena slovenska skupina akademskih tolkalcev, združenih v Slovenski tolkalni projekt (krajše SToP), ki se je od ustanovitve leta 1999 uveljavila z obsežno koncertno dejavnostjo doma in na tujem. Tolkalcem se bodo pridružili nekateri člani priznanega Ansambla za sodobno glasbo MD7. (15. aprila ob 19.30 v Dvorani Slavka Osterca Slovenske filharmonije)
Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev
Slovenski glasbeni dnevi ponujajo odkrivanje sodobnega klavirskega zvoka kot tudi njegovo povezavo z elektroniko, kar je redko slišati. Pianistični glasbeni večer sodi tudi v Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev. Zadnja tri leta ga umetniško oblikuje mednarodno priznana skladateljica Nina Šenk (1982). Temeljno vodilo izbora tehtnih skladb v Koncertnem ateljeju DSS je Šenkova poglobila s konceptom prepletanja starejše sodobne slovenske in tuje ustvarjalnosti s slovenskimi novitetami, kar omogoča odsev in odmev sodobne zvočnosti zadnjih desetletij različnega prostora. Dela bodo zaživela v interpretacijah uveljavljene pianistke Nine Prešiček. (16. aprila ob 19.30 v Mini teatru).
Nina Šenk
Slavko Osterc: Iz komične opere, Quatre pièces symphoniques
Devetega novembra 2018 bo minilo natanko 90 let, odkar je bila v ljubljanski Operi premierno uprizorjena enodejanka Iz komične opere skladatelja Slavka Osterca (1895–1941), do tedaj najnaprednejše delo slovenske operne produkcije. Program koncertnega večera vključuje tudi delo Quatre pièces symphoniques (Štiri simfonična dela), ki je sicer zasnovano tudi kot samostojna ciklična skladba v štirih stavkih. Simfonično delo suitnega značaja, nastalo leta 1939 in izvedeno leto pozneje, ter minutna opera bosta tokrat predstavljena v izvedbi Opere SNG Maribor, ki je skupaj z ljubljansko operno hišo osrednja institucija operne produkcije na Slovenskem. Taktirka bo v rokah dolgoletnega stalnega dirigenta SNG Maribor Simona Robinsona, sicer tudi gostujočega dirigenta številnih evropskih simfoničnih orkestrov. (17. aprila ob 19.30 v Stari dvorani SNG Opera in balet Maribor).
Tomaž Svete in Nina Šenk
Tomaž Svete: Antigona (Koncertna izvedba opere)
Na 33. Slovenskih glasbenih dnevih bo premierno zazvenelo leta 2014 dokončano operno delo Antigona najvidnejšega sodobnega slovenskega opernega skladatelja Tomaža Sveteta (1956). Glasbeni korpus v sestavi pevskih solistov, Mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bo vodil uveljavljeni dirigent Simon Krečič, ki je od leta 2013 v opernem svetu dejaven tudi kot umetniški vodja Opere SNG Maribor. (18. aprila ob 19.30 v Dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije).
Sklepni koncert 33. Slovenskih glasbenih dnevov bo počastil spomin na češkega maestra Václava Talicha (1883–1961), enega najpomembnejših dirigentov, ki so delovali na Slovenskem. Koncert Slovenske filharmonije pod taktirko dirigenta Simona Dvoršaka, ki se pogosto posveča glasbeno-gledališkemu odru, je postavljen v Unionsko dvorano, ki je bila med Talichovim delovanjem na Slovenskem največja v Ljubljani in v kateri so zveneli simfonični koncerti tedaj prve Slovenske filharmonije pod Talichovo taktirko. (19. aprila ob 19.30 v Unionski dvorani Grand hotela Union).
Nina Šenk in dr. Jernej Weiss
Mednarodni muzikološki simpozij
Mednarodni muzikološki simpozij bo letos vnovič potekal pod vodstvom dr. Jerneja Weissa. Obravnaval bo vlogo nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju. Z mednarodnim muzikološkim simpozijem se razširja vedenje o slovenski glasbi tudi v širšem evropskem prostoru. Pogled v zgodovino priča o bogati dediščini, še bolj pa o ustvarjalnosti, kjer so se nenehno kresala mnenja med tradicijo in radikalnimi pristopi. (od 16. do 18. aprila v Viteški dvorani Križank)
Marjetica Mahne in Nenad Firšt
Spremljevalni dogodki 33. Slovenskih glasbenih dnevov
Razstava del slikarke Mire Ličen Krmpotić – Moja Istra: Barvita videnja v gestualnem zapisu
Mira Ličen Krmpotič – Moja Istra
Rože za slikarko iz rok Darka Brleka
Umetnostna zgodovinarka dr. Nelida Nemec
Razstava v Viteški dvorani Križank
M. Košir, P. Bedjanič: Valerija Heybal, pozabljena slovenska primadona (Predstavitev monografije in razstave)
Knjiga opisuje predvsem umetniško pot slovenske sopranistke Valerije Heybal. V umetniški biografiji so ob natančnem kronološkem opisu njene kariere predstavljeni še vsi njeni najpomembnejši kolegi, likovne upodobitve, diskografski posnetki, opisi opernih hiš pri nas in v Evropi, kjer je dlje delovala ali večkrat gostovala bodisi sama bodisi z ansambli ljubljanske, zagrebške, beograjske in mariborske Opere.
Valerija Heybal
V knjigi je tudi popis vseh njenih nastopov na opernih, koncertnih in drugih odrih. Razstava ilustrirano prikazuje vse pomembnejše dogodke na življenjski poti v Kamniku rojene slovite sopranistke. (17. aprila, ob 17. do 18.30 v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor).
Skupinski portret
Odkritje spominske plošče in odprtje razstave, posvečene Václavu Talichu
Razstava odkriva nekatere doslej bolj ali manj skrite povezave Češke s Slovenijo. Václav Talich je bil eden največjih čeških dirigentov 20. stoletja, tesno povezan z osrednjimi glasbenimi ustanovami na Slovenskem. Na povabilo Glasbene matice je med letoma 1908 in 1912 deloval v Ljubljani in tu zapustil pomembne sledi v tedanjem glasbenem življenju, zlasti v Deželnem gledališču (današnji Operi) in Slovenski filharmoniji. Ta je takrat prvič, a le štiri leta, nastopala pod tem imenom in pod Talichovim vodstvom. (19. aprila ob 18.30 v Unionski dvorani Grand hotela Union).
Vaclav Talich
Marijan Zlobec