Prvič po novembrskem sprejemu zakona o Slovenski matici so se na rednem in volilnem zboru sestali člani tega najstarejšega slovenskega kulturno-znanstvenega združenja in založbe. Izvolili so novega predsednika Slovenske matice, to je doktor zgodovine Aleš Gabrič.
Dr. Aleš Gabrič, foto Boštjan Lah
Po sprejemu poročil o razmeroma uspešnem delu v preteklem, v marsičem prehodnem letu ter razrešnice dosedanjemu vodstvu, so sprejeli prenovljeni, z zakonom usklajeni statut, ki med drugim združenju vrača zgodovinsko ime »Slovenska matica« ter določa manj zapleten in predvidoma učinkovitejši sistem njenega upravljanja.
Volitve z odprtimi kandidatnimi listami so prinesle več sprememb in nekaj pomladitve: po desetih letih je akademika prof. dr. Bogomila (Milčka) Komelja na predsedniškem mestu nasledil izr. prof. dr. Aleš Gabrič, znanstveni svetnik ljubljanskega Inštituta za novejšo zgodovino, za novega podpredsednika je bil izvoljen akademik prof. dr. Andrej Kranjc, medtem ko je bil Janez Stergar znova izvoljen za podpredsednika.
Poleg enajstih (večinoma dosedanjih) članov upravnega odbora SM so izvolili še več novih rednih Matičinih članov. Zaradi njegovih zaslug za sprejem Zakona o SM so pisatelja in kulturnega ministra Antona Peršaka imenovali za častnega člana SM, Katjo Kleindienst in Janeza Stergarja pa za zaslužna člana SM.
Na konstitutivni seji novega upravnega odbora so podaljšali mandat dosedanjim vodjem delovnih odsekov SM, ki bodo pripravili predloge prenovljenih delovnih teles Matice.
Dr. Milček Komelj je deset let vodil Slovensko matico, foto Marijan Zlobec
Do vključno 30. marca 2018 je odprt javni razpis za poklicno mesto tajnika-urednika; razpisna dokumentacija je objavljena na prenovljenih spletnih straneh Slovenske matice.
Novi predsednik SM Aleš Gabrič (1963) je bil že doslej član upravnega odbora in gospodarskega odseka Slovenske matice. Na Inštitutu za novejšo zgodovino proučuje novejšo slovensko kulturno in politično zgodovino.
V letih 2001-2004 je bil urednik Kronike – časopisa za slovensko krajevno zgodovino in od leta 2009 je urednik inštitutske zbirke Razpoznavanja/Recognitiones. Je tudi predavatelj kulturne zgodovine na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Napisal je več znanstvenih monografij, je soavtor pri več zgodovinskih učbenikih, med njegovimi prispevki pa je tudi obsežnejša razprava o Slovenski matici v 20. stoletju, ki je bila objavljena v zborniku ob 150-letnici njene ustanovitve.
Zakon o Slovenski matici
Že novembra lani je državni zbor s 65 glasovi za in nobenim proti potrdil zakon o Slovenski matici, s katerim vlada ureja pravni in finančni status tega pomembnega kulturnega in znanstvenega društva ter obenem zagotavlja pogoje za njegovo delo in razvoj. Podporo zakonu so vse poslanske skupine napovedale že v predstavitvi stališč.
Kot povedal minister za kulturo Anton Peršak, predlog zakona opredeljuje naloge, ki jih Slovenska matica opravlja v javnem interesu na področju kulture in znanosti. Republika Slovenija bo na podlagi tega zakona zagotavljala pogoje za delo in razvoj Slovenske matice na način in pod pogojem, da se delovanje in namen društva s statutom bistveno ne spremenita.
Kulturni minister Anton Peršak, foto Marijan Zlobec
Odločba bo na podlagi usklajenega programa in finančnega načrta omogočila zagotovitev finančnih sredstev iz državnega proračuna za delovanje društva in sofinanciranje stroškov dela zaposlenih, ki jih bosta prispevali ministrstvo za kulturo v višini 65 in ministrstvo za znanost v višini 35 odstotkov.
Peršak je še poudaril, da z zakonom urejajo položaj Slovenske matice na podoben način, kot so to naredile že številne druge države, v katerih so bile iz narodno obrambnih namenov in z namenom razvoja in afirmacije narodne kulture in znanosti ustanovljene tovrstne institucije. Danes matice po njegovih besedah predstavljajo poseben zgodovinski fenomen, hkrati pa bistveno prispevajo k razvoju na področju kulture in znanosti.
Marijan Zlobec