Tržnice v Vietnamu so prepolne vsega. Vtis je, da imajo zalog za sto let in da ljudje nikoli ne bodo pokupili niti delčka vsega, kar je pod eno ogromno streho. Upanje, da bodo prišli tujci in petkrat preplačali njihovo blago, jim daje energijo, še bolj pa želja po sleparjenju in “nategovanju” vseh, ki pridejo tja.
Kdo bo vse to kupil in kdaj ?, vse fotografije Marijan Zlobec
Najprej ti postavijo nemogočo ceno, precej višjo kot so na primer primerljive evropske, zatem začnejo “nižati” in na koncu predlagajo, da sam poveš svojo ponudbo. Potem tekajo za tabo.
Za hitro porabo je morda vse skoraj sveže
Zdi se, da si na koncu vedno premagan; če ne kupiš ali pa kupiš in nekje drugje ugotoviš, da si vendarle plačal še malo preveč.
Barantanje postaja utrudljivo
Prav tako je zelo moteča vsiljivost, predrzno tekanje za tabo, dokler ne bi končno izdelek, za katerega si pokazal vsaj minimalni interes, kupil.
Nosačice so večinoma le ženske
Tujec je molzna krava, če rečem po domače. Zakaj pa je tam ?
Poseben problem je hrana, še posebej hitro pokvarljiva
Na prvi pogled je vse lepo, a kaj bo rekel želodec ?
Vprašanje je, koliko dni je tako stala na toplem brez hladilnikov
Meso je kar na odprtem in obdano z muhami
Povrtnina sameva in se pari
Potreboval bi mesec dni samo za testiranje vseh dobrin
Najbolj problematične so školjke, mehkužci in ribe
Ogromno je bižuterije
In lažnega zlata
Po nakupu pa otovorjena domov
Marijan Zlobec