Vietnamska vojna je bila najbolj medijsko odmevna, spremljana in sprotno pokrita. Absurd ameriškega vmešavanja, najprej predsednika Kennedyja, nato Johnsona in na koncu še Nixona, je segel v svet in nad vojnimi grozotami smo se zgražali doma. Nastalo je več ameriških filmov, menda sta najbolj uspela Lovci na jelene in Apokalipsa zdaj.
Dramatični vtis dolge uvodne hoje skozi betonski tunel, vse fotografije Marijan Zlobec
Iz Saigona vozijo vsak dan kakih tri tisoč turistov v nekdanja podzemna skrivališča Vietnamcev v strahu pred napadi in poboji Američanov. Kakih šestdeset kilometrov proti severu v pokrajini Cu Chi in ob reki Saigon, od koder so po rovih domačini dobivali hrano.
Danes to turistično poimenujejo Cu Chi Tunnel
Ogromen sistem med sabo ne povezanih tunelov v treh višinskih nivojih je začel nastajati že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Zgradili so jih za potrebe Viet Minha (lige za neodvisnost Vietnama), kot obrambo, skladišča orožja in skrivanje pred kolonizatorskimi Francozi, ki so se jih Vietnamci na vsak način želeli osvoboditi in ustanoviti svobodi Vietnam. Zatem pa so obrambni model le še izpopolnjevali, širili v gozd, kjer so bili Američani praktično izgubljeni v boju s spretnejšimi domačini. V ZDA še danes skrivajo, koliko ameriških vojakov je padlo med vojno. Najnižja številka je okrog 60 tisoč mrtvih ter nekaj sto tisoč ranjenih.
Vse je prilagojeno turistom
Američani so na Vietnam zmetali pet milijonov ton bomb. Težko si predstavljaš to mentaliteto, še posebej po grozotah druge svetovne vojne.
Demonstracija skrivanja v rove
O dejanski dolžini rovov dvomijo sami Vietnamci. Dokumentacije v celoti ni, saj so jih gradili desetletja in zgolj z lokalnimi načrti, ne pa povsem sistemsko.
Američanom je bilo skoraj nemogoče koga najti
Žal turistom ne pokažejo rovov v drugi globini, to je na šestdesetih metrih, prav tako pa ne na tretji globini sto metrov.
Končno rešen
Pokažejo pa kraterje, ki so jih povzročile bombe, odvržene iz legendarnih ameriških bombnikov B – 52. Menda je vsak bombnik imel v sebi trideset ton bomb. Največ so jih odvrgli prav na Vietnam. Vrhunec bombardiranja je bil leta 1969 po sistemu “tepiha”.
Rovi so ozki, da se komaj čepe premikaš
Američane je prav zaradi teh rovov najbolj bolela glava. Nikoli jih niso mogli odkriti in zavzeti, razen deloma
Travniška past, ko padeš na jeklene sulice
Cu Chi tuneli so med ameriškimi vojaki povzročili največ frustracij.
Navidezni travnik brez nevarnosti
Danes so vojaški spominski park.
Nekatere ženske so si upale več od moških
Še v miru si je treba upati tako plaziti sto metrov do izhoda
Ohranjeni so kraterji bombnih izstrelkov iz bombnikov B 52
Prepričanje v zmago je bilo močnejše od strahu
Sistem pasti je bil neizčrpen, presenetljiv in za Američane poguben
Demonstracija onesposabljanja odvrženim ameriških bomb
Zračniki so bili v gozdu podobni skalam
Dnevni počitek, ko so prilezli iz rovov
Vsak vhod v podzemlje je še bolj strašljiv
Ni druge možnosti, kot da se plaziš po trebuhu in nazaj ni poti
Muzejski arzenal ameriškega orožja
Strelišče z uporabo takratnega orožja in nabojev
Marsikdo je preizkusil “zgodovino”; tri dolarje za naboj
Ostali so si ogledali izdelavo bambusovih zvitkov
Dokumentarni film je bil bolj skromen
Marijan Zlobec