Založba Beletrina je pred Prešernovim praznikom in v Cankarjevem letu izdala nove knjige slovenskih avtorjev.
Milan Kleč – Knjige
Pričujoča knjiga o knjigah prikazuje avtorja, ki se – po njegovih lastnih besedah – na stara leta oklene branja. Pred nami tako razgrne spisek knjig, ki jih še ni prebral, ima pa trden namen, da se branja loti. Pripoved tako preskakuje s knjige na knjigo, z avtorja na avtorja, in hkrati na željo, da bi tudi avtor sam še kaj napisal. Ko se branja končno loti, ga zmotijo knjige, ki imajo nekatere dele podčrtane. Nato ga pri branju zmotijo posvetila v knjigah in hkrati želja, da bi v svoji prihodnji knjigi obravnaval prav posvetila. Da bi jih ustrezno raziskal in nabral zadostno število, odide v antikvariat, a tam z bridkostjo ugotovi, da je pred davnimi leti najhujše, najbolj neumno in najbolj osladno posvetilo napisal prav sam.
Milan Kleč (1954) je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih avtorjev, poznan je kot izvrsten prozni fabulator in kronist vsakdanjega življenja. Prejel je nagrado zlata ptica (1982) in sedem sekretarjev SKOJA (1989) ter istega leta tudi Župančičevo nagrado. Leta 2006 je prejel nagrado Prešernovega sklada za književnost.
Zbirka Mihe Pintariča
Zbirka pesmi o Sloveniji naivnega turista vodi za roko od ene do druge slovenske znamenitosti. Napisana je v angleščini, a ni namenjena zgolj tujcem, saj se bo ob njej zabaval tudi vsak Slovenec, ki premore kanček smisla za samoironijo. Pesmi nas peljejo od letališča na Brniku do Bleda, skozi slavne slovenske slapove na Triglav, po reki Soči, v Postojnsko jamo, preko Ljubljane na Štajersko in nato spet nazaj. Do morja. In do spoznanja, da velikokrat najmanj vemo o tistih stvareh, ki jih imamo pred nosom.
Miha Pintarič (1963) je prevajalec, pesnik in esejist. Leta 1993 je doktoriral iz francoske srednjeveške in renesančne književnosti. Osrednje področje njegovega raziskovalnega zanimanja so trubadurji in problem časa v srednjeveški in renesančni književnosti, prav tako se ukvarja s stilistiko in ironijo v francoski srednjeveški književnosti. Je avtor kakih dvajsetih knjig znanstvene, strokovne in literarne narave. Za svojo zbirko esejev Dvojni presledek je leta 2016 prejel Rožančevo nagrado za najboljšo izvirno esejistično knjigo.
Aleš Šteger . Neverend
Napeti časi. Zaradi trgovinskih vojn Evropske unije s preostalim svetom na trgovskih policah zmanjkuje banan. V Sloveniji so volitve pred vrati. Mlada pisateljica, glavna protagonistka romana, se sooča z avtorsko, ljubezensko in identitetno krizo. Ko sprejme honorarno službo vodenja delavnic kreativnega pisanja v zaporu, še ne ve, da jo bo ta izkušnja popeljala na sled razkrivanja družinskih skrivnosti, ki segajo v čas vojn na Balkanu, in hkrati v radikalno preizkušanje meja osebne svobode. V Ljubljani medtem vlada kaotično stanje shodov za in protestov proti, ekstremizem vseh vrst narašča, politično napenjanje mišic pa je vse bolj brezsramno. Mlada pisateljica vedno hitreje drsi v razpoko, v katero izginja vedno večje število tistih, ki se takšnih iger ne znajo, ne zmorejo ali nočejo igrati. Če bi morala voliti, bi volila polarno zimo in ledenike, ki se nikoli ne stalijo, pravi. Neverend je poetičen in hkrati družbenokritičen roman o tem, kaj bi se nam utegnilo zgoditi, v kolikor se ne dogaja že danes.
Aleš Šteger (1973) je pisatelj, pesnik in esejist. Sam se označuje za literarno mnogoživko in potohodca med različnimi literarnimi žanri. Je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, prejemnik številnih slovenskih in mednarodnih nagrad, akademik in (še vedno) strasten popotnik.
Janko Kos – Misliti Cankarja
Knjiga Misliti Cankarja prinaša izbor Kosovih razprav, v katerih obravnava velike teme, probleme in kontroverze Cankarjevega opusa, in sicer na ozadju evropskih duhovnih in socialno-političnih tokov, vse od liberalizma, ničejanstva pa do socializma in prenovljenega krščanstva. Problemski sklopi, ki se jih – ob analitičnem branju Cankarjevih tekstov in hkrati njihovi aktualizaciji – loteva Kos, so med drugim vprašanje nekonformizma, volje do moči, slovenskega romana, ateizma in krščanstva, revolucije, politike in spolnosti. Avtor posebno pozornost posveča tudi Cankarjevi vpetosti v sočasno evropsko književnost, tj. njegovi modernosti, nič manj pa literarno-intelektualni zapuščini.
Janko Kos (1931) je literarni zgodovinar in teoretik, pripadnik povojne, tako imenovane kritične generacije, med drugim je bil (so)urednik revij Beseda in Perspektive ter sodelavec Odra 57. V letih 1970–1998 je bil profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Je avtor številnih knjig in razprav s področja literarne teorije ter zgodovine, estetike in filozofije.
Ivan Cankar – Podobe iz sanj
Podobe iz sanj so Cankarjeva zadnja zbirka kratke proze in njegova poslednja knjiga, v kateri pisatelj z metaforično in simbolno močno obteženo govorico spregovori o vojnih grozotah in slutnji lastnega konca. Delo, ki pomeni vrhunec Cankarjevega simbolizma, je nastalo med letoma 1914 in 1917, zato je po pisateljevih besedah razumljivo, da v njej »marsikatera beseda ni tako postavljena, kakor bi po vsej pravici morala biti, in da je marsikatera zastrta in zabrisana«. Knjiga, s katero založba Beletrina obeležuje stoletnico pisateljeve smrti, je opremljena z ilustracijami Janeza Bernika, ponatisnjenemu Cankarjevemu besedilu pa sta dodani spremni besedi Janka Kosa in Milčka Komelja, uglednih slovenskih umetnostnih teoretikov in akademikov.
Ivan Cankar (1876 – 1918) je klasik slovenske literature in eden najboljših avtorjev srednjeevropske moderne. (Po predstavitvi založbe)
Marijan Zlobec