Študentska založba Beletrina čestita prejemnici nagrade Prešernovega sklada, dramatičarki Simoni Semenič, ki je nagrajeno knjigo Tri drame izdala pri njih. Večkratna Grumova nagrajenka in ena najizjemnejših dramatičark svoje generacije (r. 1975) se je že uveljavila doma in na tujem. Njena dramska besedila so preveden v več kot deset jezikov in že bila uprizorjena v različnih evropskih gledališčih, v ZDA in na Bližnjem vzhodu.
Simona Semenič, foto Marijan Zlobec
Beletrina se je ob posebni priložnosti in z željo pokloniti se avtoričini izvirnosti odločila za posebno marketinško potezo, tako da ob nakupu knjige Tri drame Simone Semenič kupcem podarjajo knjigo Razodetja Dušana Jovanovića. Eden najplodovitejših dramskih ustvarjalcev se tako kot Semeničeva v svojih besedilih ne uklanja dramskim konvencijam, temveč se poigrava z žanrskimi hibridi in pušča svojim mislim prosto pot. Ponudba velja od 22. 1. do 5. 2. 2018 v Beletrinini knjigarni in na spletu.
Simona Semenič
Dramatičarka in performerka Simona Semenič je nagrajena za ustvarjalni opus zadnjih dveh let. Prejemnica treh Grumovih nagrad je samo lani izdala dve knjigi z naslovoma Tri drame in Me slišiš? “Simona Semenič je vsestranska gledališka ustvarjalka. Ni le dramatičarka, temveč je dramaturginja, performerka, režiserka in gonilna sila pri vzpostavljanju produkcijskih pogojev za kontinuiran razvoj slovenske dramske pisave. Simona Semenič je ena najpomembnejših sodobnih slovenskih gledaliških osebnosti,” so zapisali v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada.
Avtorica je obenem izvajalka avtobiografskih performansov, med drugimi Jaz, žrtev (2007), Še me dej (2009) in Drugič (2014), pobudnica in voditeljica iniciative Prglej, dramaturginja, avtorica adaptacij za gledališče ter režiserka. Poleg Treh dram pri Beletrini ie pri založbi Kud AAC Zrakogled izdala knjigo Me slišiš?
“V dramskem besedilu 1981, postavljenem v manjše mesto v časovnem razponu treh desetletij, se moralna praznina današnjega potrošniškega sveta sooči z ideologizirano preteklostjo in postavlja pred nas vprašanje, ali je bila preteklost nujna in ali je prihodnost res odprta.
Zgodbo gledališke igre Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije so navdihnile usode treh izjemnih žensk, ki so v zgodovini človeštva pustile pomemben pečat. Nemka Sophia Magdalena Scholl, Rusinja Sofija Lvovna Perovska in Francozinja Marie-Sophie Germain so živele v različnih stoletjih in državah, vendar so imele sorodno usodo in isto lastno ime. Bile so neuklonljive aktivistke in intelektualke, ki so se vse življenje borile zoper nasilje, neznanje in neenakopravnost vseh vrst ter za svoja prepričanja plačale visoko in okrutno ceno.
Besedilo Mi, evropski mrliči je izrazito sodobno, saj nima niti vrstice dialoga niti klasične zgodbe ali dramskih likov. V besedilu so nanizani različni prizori, asociacije, situacije v na prvi pogled naključnem vrstnem redu. Globlji prerez teksta nam izriše dva plana – intimnega, kjer se avtorica ukvarja predvsem z zelo osebno zgodbo svoje babice, in družbenega, v katerem so na mnogotere načine izpostavljeni simptomi družbene sedanjosti. “(iz Beletrinine predstavitve Treh dram)
Semenič je prvo Grumovo nagrado prejela leta 2009 za 5fantkov.si, leta 2010 za 24ur in leta 2015 za Sedem kuharic, štirisoldati in tri sofije. Leta 2015 je predstava, ki je nastala po njenem besedilu Tisočdevetstoenainosemdeset, postala najboljša uprizoritev Tedna slovenske drame.
Semeničevo sta za nagrado Prešernovega sklada predlagali tako komisija za literaturo kot komisija za scenske umetnosti.
Marijan Zlobec