Narodna galerija v Ljubljani pripravlja vodenje po stalnih zbirkah na posebna povabila znanim slovenskim kulturnikom, ki niso profesionalni kustosi, ampak se v to funkcijo podajo po svojem znanju, izkušnjah in z željo, da nekaj povedo, kar morda drugi ne bi znali ali pa imajo na umetnost drugačne poglede. Galerija vabi na vodenje Jaroslava Skrušnýja v okviru cikla Kustos za en dan. Vodenje bo potekalo v četrtek, 18. januarja, od 18. ure dalje, sledil pa mu bo pogovor o knjigi Umetnina Émila Zolaja v kavarni Narodne galerije. V pogovoru bosta poleg prevajalca Jaroslava Skrušnýja sodelovala še pisec spremne besede dr. Tone Smolej ter umetnostna zgodovinarka dr. Asta Vrečko.
Jaroslav Skrušný na predstavitvi Zolajeve knjige, foto Marijan Zlobec
Émile Zola je konec šestdesetih let 19. stoletja zasnoval ciklus tedaj desetih romanov, v katerih naj bi družbo predstavljali štirje svetovi: prostitutke, morilci, duhovniki in umetniki.
Émile Zola
Nekaj let pozneje je že izoblikoval glavnega junaka umetniškega romana, ki ga je v svojih zapiskih označil takole: »Claude Lantier, rojen leta 1842, mešanica, spojitev, materina moralna in telesna prevlada, dedna nevroza, ki se obrne v genialnost. Slikar.
Marsikaj pri Claudu spominja na Paula Cézanna, marsikaj pri Claudovem prijatelju Sandozu pa na samega Zolaja – Umetnina je izjemen roman s ključem, v katerem se z izmišljenimi imeni in v spremenjenih okoliščinah pojavljajo resnične osebe in dogodki. Ob tem Umetnina prinaša tudi vpogled v odnose med umetniki, umetniki in njihovimi deli ter odnose umetnikov do priznanj in prepoznanj njihovih stvaritev v širših krogih, za katere se zdi, da so se do danes le malo spremenili.
Jaroslav Skrušný in dr. Tone Smolej, foto Marijan Zlobec
Dodajam svoj zapis s tiskovne konference novembra lani.
https://marijanzlobec.wordpress.com/2017/11/06/zolajev-roman-umetnina-koncno-v-slovenscini/
Marijan Zlobec