Zdaj že Celjska Mohorjeva družba izdaja knjige samo v angleščini

Celjska Mohorjeva družba je danes predstavila najnovejšo znanstveno knjigo The Roman Inscriptions from Celeia and its Ager dr. Julijane Visočnik. Knjiga je bila sicer opažena že na 33. Slovenskem knjižnem sejmu, predstavitve pa še ni bilo. CMD izdajo pospremlja z naslednjo obrazložitvijo: “Z namenom, da bi znanstvena monografija dosegla čim širši krog bralcev, je napisana v angleščini.” No, to je dvakrat netočno: napisana je bila v slovenščini in prevedena v angleščino (Maja Sužnik), poleg tega strokovna arheološka angleščina slovenskim bralcem ni razumljiva, z naklado borih 300 izvodov pa ni dostopna ne Slovencem ne tujcem, ampak le redkim izbrancem. Zato toliko bolj preseneča omemba nekaterih sofinancerjev izida knjige, kot so Nadškofija Ljubljana, Škofija Celje in Pokrajinski muzej Celje.

Dr. Tanja Ozvatič, vse fotografije Marijan Zlobec

Na tiskovni konferenci sem se oglasil in protestiral proti izdaji samo angleške verzije knjige, in to celo pri Mohorjevi družbi, ki se je vse od svoje ustanovitve v času Antona Martina Slomška borila za uveljavitev slovenskega jezika. Poleg tega sem omenil prizadevanja nekaterih krogov, da bi na slovenskih fakultetah predavali samo še v angleščini, ker da so nekatere znanstvene teme bolj dostopne v tem jeziku kot v slovenščini. Namesto da bi se CMD tej mentaliteti uprla, je klecnila in izdala stoletna Slomškovo jezikovno vizijo domače knjige. Poleg tega dobi CMD državno subvencijo za izdajo slovenskih knjig, ne tujih. Če tujce tako zanima tematika omenjene knjige, bi z lahkoto našla tujega založnika, če ga ne, pa mora najprej iziti knjiga v slovenščini, nato pa njen angleški prevod.

Dr. Julijana Visočnik

Ne vem, kako bo ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore sprejel angleško knjigo, kot jo je sofinanciral za svoje vernike? Podobno celjski škof za celjske vernike…

Slovenski bralec ima pravico prebrati najzahtevnejšo arheološko strokovno knjigo v slovenščini.

Avtorica dr. Julijana Visočnik, recenzentka dr. Irena Lazar in avtor spremne besede dr. France M. Dolinar (njegova beseda je začuda objavljena dvojezično) so bili tiho, ravnateljica CMD dr. Tanja Ozvatič pa je izid zgolj v angleščini zagovarjala. Torej so kar štirje doktorji znanosti proti slovenski znanosti v slovenščini!?

Iz bibliografije je razvidno, da nihče nima izpisanega lastnega imena, ampak samo priimek in začetnico lastnega imena, kar je z vidika identitete oseb nedopustno. Vsakdo ima svoje ime in priimek. Pa še so težave, ker je ljudi, tudi zelo znanih, z istim imenom in priimkom veliko.

Dr. Irena Lazar

Monografija o rimskih napisih Celeje in njene okolice je prvič na enem mestu zbrala vse rimske latinske napise, z izjemo tistih, najdenih v zadnjih letih. Tu se še dodatno vsiljuje potreba po slovenski izdaji knjige z upoštevanjem omenjenega manjka v pričujoči angleški publikaciji. Obravnavanih kamnitih spomenikov je kar 466, s čimer se Celje z okolico pravzaprav uvršča med nekakšna arheološka “velemesta”, vsekakor pa je bila nekdanja Celeja najpomembnejše mesto v Noriku. Na predstavitvi smo slišali, da je vseh doslej odkritih spomenikov že nad 500.

Napisi v latinščini nas popeljejo v čudoviti svet rimskega provincialnega mesta, kjer sta se ves čas obstoja mešala domač ali avtohtoni princip in tisti, ki so ga s seboj prinesli novi gospodarji noriškega pa tudi širšega prostora. Domača imena, božanstva, ikonografija na eni strani ter rimski uradniki, vojaki in svečeniki na drugi potrjujejo prav to. Napisi predstavljajo konkretne posameznike in njihove usode, poklice in zadolžitve, kultno religiozne prakse in družbeno razslojenost: sužnje in osvobojence, municipalno elito: mestne svetnike in župane; tujce, ki so v Celejo pripotovali od daleč itd.

Dr. France M. Dolinar

Dr. France M. Dolinar je v spremni besedi med drugim opozoril na pomen in obseg Rimskega cesarstva, ki bi danes primerjalno ali vzporedno predstavljalo kar Združeno Evropo. Del nje so bile tudi današnje slovenske dežele. O navzočnosti rimskega imperija na naših današnjih tleh nam poleg pisnih virov govorijo številne arheološke ostaline, od cestnih povezav, ostankov bivanjske kulture in svetišč do dragocene dediščine rimske umetnosti, od včasih zapostavljenih napisov na ostankih svetišč, javnih prostorih in nagrobnikih. Posebej je opozoril, da si je avtorica obsežne monografije izbrala napise v latinščini na kamen. V svojih epigrafskih raziskavah se osredotoča predvsem na rimsko provincialno družbo na slovenskem prostoru, raziskuje prebivalce Celeje, ki so večino svojega življenja preživeli v drugih pomembnih gospodarskih in kulturnih centrih po vsem rimskem imperiju, ukvarja pa se tudi s tistimi, ki so se v Celejo priselili.

Dolinar je opazil še avtoričino raziskavo latinskega jezika ali tedaj vulgarne latinščine kot ljudskega jezika, kot so ga govorili v posameznih obdobjih rimske zgodovine.

Prof dr. Irena Lazar pa je spomnila, da sega zgodovina raziskav rimske Celeje že v 15. stoletje, če sklepamo po zbiranju in hranjenju marmornih napisov in reliefov. Tega so se zavedali že grofje Celjski.

Sedanja monografija dr. Julijane Visočnik je tako sinteza rimskih in celjskih stoletij, a tako, da smo iz latinščine pristali v angleščini, ljudska slovenščina pa je izpadla v vseh časih.

Morda bodo njene nagrobne napise čez tisoč let raziskovali neznani narodi na sedanjem slovenskem ozemlju.

Moral si bom čim prej izmisliti in dati vklesati v kamen kak slovenski nagrobni zapis, da bom varen. Tu jezikovno ne zaupam nikomur več, znanstvenikom pa še najmanj.

Marijan Zlobec