Izteka se Plečnikovo leto, ki je prineslo marsikaj dobrega, odmevnega, nove razstave, knjige, mednarodne predstavitve, prizadevanja za sprejem Plečnikove dediščine na seznam UNESCO, povečanje zanimanja za obisk Plečnikove Ljubljane med domačimi in še bolj tujimi turisti, na primer vedno več želja po vstopanju v Plečnikovo čitalnico NUK, obisk Plečnikove hiše v Trnovem ipd.
Druga postavitev Plečnikovega spomenika v jubilejnem letu, vse fotografije Marijan Zlobec
Izziv, ki ga nihče noče slišati, kaj šele realizirati
Odprt je problem postavitve celopostavnega Plečnikovega spomenika in menda Plečnik v Ljubljani nima niti svoje ulice.
Plečnikov parlament bo stal, je prepričan Stane Bregar iz društva Gallus Bartholomeus
V društvu Gallus Bartholomeus so prepričani, da je treba postaviti Dom slovenske državnosti, to je navečji Plečnikov nerealizirani projekt, ki bi bil, če bi bil v celoti realiziran, do konice visok 115 ali celo 120 metrov.
“Slovenci imamo toliko moči in poguma, da ga bomo tudi zares postavili. Kadar gre za stvari, ki so resnično vse nacionalnega in neminljivega pomena, znamo stopiti skupaj, zmoremo združiti moči in realizirati tudi tisto, kar je na videz neuresničljivo. Za Slovenijo je to velik projekt, ki bo zahteval veliko moči in energije. Odgovornost, povezano s svojim poslanstvom, zato prevzemamo vsi Slovenci in Slovenke. Izgradnja Doma slovenske državnosti naj postane osrednji civilni družbeni projekt združevanja, preseganja preteklosti, doseganja sprave in upanja za svetlo prihodnost,” je zapisal Stane Bregar.
Če ne ob Čopovi pa v Tivoliju
Osrednje vprašanje je, kdo bi vse to realiziral, s katerimi sredstvi, kaj bi bila vsebina slovenskega parlamenta…? Parlament je Plečnikova simbolna želja, danes to že imamo, tako na državni ravni kot lokacijsko stavbeno. Zato bi bil Plečnikov parlament po svoji vsebini lahko le monumentalen, svetovno odmeven Muzej slovenske umetnosti 20. stoletja s 5000 razstavljenimi deli. Depoji naših muzejev in galerij vse to imajo, prav tako mnogi zasebni zbiralci… Dosedanje zbirke, še posebej ona v Moderni galeriji, so preskromne in ne pokažejo vsega tega, kar dejansko obstaja in so naši umetniki v sto letih ustvarili.
Do takrat pa bomo popili še veliko Plečnikovega čaja iz Šentjerneja
Po načrtih bi se obiskovalci Plečnikovega parlamenta lahko v notranjosti povzpeli do približno 90 metrov visoko. Janez Suhadolc je zapisal, da meri tloris stavbe 88 x 86 metrov ali 7.568 kvadratnih metrov. Če upoštevamo klet, ki je Plečnik ni narisal, pritličje in tri nadstropja, znese to 37.840 kvadratnih metrov. Dvorana krožne oblike se izdvaja iz osnove še za približno štiri etaže, kar Suhadolc oceni na 7.000 kvadratnih metrov, kar da skupaj zaokroženih 45.000 kvadratnih metrov. Če bi stal kvadratni meter, kot omenja Suhadolc, 8.000 evrov, bi bil približni predračun stroškov 360 milijonov, (kar je verjetno celo manj, kot je domnevno šlo za podkupnine pri gradnji TEŠ 6).
Če bo Plečnikova dediščina sprejeta pod okrilje UNESCO, bi bilo možno večje sofinanciranje Evropske unije.
Plečnikovega parlamenta nikakor ali celo nikoli ne bi dal v službo politike ali politikom, ampak samo najširši javnosti z mednarodnim občinstvom, turisti in ljubitelji umetnosti. Nobenega dvoma ni, da bo Ljubljano in Slovenijo vsako leto obiskovalo več turistov (Ljubljano deset tisoč in še več dnevno). Do končanega projekta bi bilo le-teh najbrž že sto odstotkov več in Ljubljana s sedanjo kulturno ponudbo vseh gostov ne bo zmogla sprejeti, ampak le z novo in bogatejšo ter vsestransko ponudbo.
Stalno zbirko v Moderni galeriji bi v celoti prenesli v “parlament”, tako da bi se sprostil prostor v levem delu galerije za velike razstave, tudi mednarodne, o katerih Ljubljana še vedno lahko le sanja. Prav tako bi v nov muzej prenesli del zbirke, zlasti one iz depojev in iz 20. stoletja, iz Narodne galerije…
Slovenski parlament kot muzej 20. stoletja po Plečnikovih načrtih bo stal natanko tedaj, ko bo slovenski narod začutil to kot svojo nalogo, poslanstvo, odgovornost, željo, vizijo, monumentalnost, samozavest in ne nazadnje kot gospodarsko korist.
Marijan Zlobec
5 odzivov na “Dva neuspeha v Plečnikovem letu: spomenik in parlament”
Sposovani g. Marijan Zlobec,
Plecnik je seveda in povsem zanesljivo eden izmed nejvecjih vsestranskih likovih ustvarjalcev – oblikovalec prihodnosti.
Spomenik Plecniku je verjetno njegovo delo samo in morda ne porebuje neke kreature, ki bi cca spominjala na njegov lik. Se manj morda kaksen abakus, ki bi pomagal mestno-zasebnim morda celo navidez kulturnim racunovodjem – kako vrednotiti in celo privatizirati (se bolj profanizirati) njegovo zapuscino.
Po drugi plati, bi morda Pecnikov kip sodil poleg Kidrica, saj so zlobni jeziki trosili, da je Plecnik s svojo cerkveno kliko onemogocal celo vrsto talentiranih ustvarjalcev. Morda nekateri menijo enako za koga, ki je bil za njim in zato tale komentar res ne sodi nikamor 🙂 Steje pac rezultat in ne zrtve !
Po drugi plati pa, zal …. V ljubljani nimamo (vec) niti ulice, ki je bila imenovana po nekem mojem predpreteklem sorodniku in menda (pac mnenja) celo zelo hvalevrednem coveku dr.Juraju Dobrili. Ta je v centralni Istri maseval po slovensko in govoril slovenski jezik !
Lp Jurij Dobrila
Torej na tem linku je recentno posneti odličen TV dokumentarec” Golijati sa crvenog krsta “, kateri pove zgodbo o čudoviti cerkvi Sv.Antuna Padovanskega. Ta se nahaja v beograjskem kvartu Crveni (Rdeči) krst. Župnija je del – presenetljivo- frančiškanske province Bosna Srebrena; torej to je pogovor o stikih bosanskih frančiškanov in velikega slovenskega arhitekta, te kako je načrt za cerkev naredil zastonj in še dal svoj denar za gradnjo. TV dokumentarec je delo urednice za kulturo TV Srbije Olivere Pančić in v njem se pogovarja s frančiškanom fra Ilijom Alandžakom. Tudi je omenjen veliki hrvaški kipar Ivan Meštrović, kateri je naredil eno bisto v cerkvi tudi zastonj in to v njegovm ateljeju v New Yorku. Torej link je : https://www.youtube.com/watch?v=XQk_1FIWRLg – poroča Ognjen Tvrtković, zdaj v Londonu
Sem eden izmed članov predlagateljev za postavitev novega Slovenskega parlamenta – v Državnem zboru Republike smo imeli kar nekaj sej in sestankov, zavzeti za to Plečnikovo stavbo, s poznavanjem ljubljanske – politične in kulturne – tradicije. Sem sicer edini penklubovec in poklicni pisatelj, urednik, ustanovitelj jezikoslovnega in kulturnega Kopitarjevega društva Slovenije, ustanovitelj prvega H/eraldično G/enealoškega V/eksiloškega društva Slovenski ščit, bivši član Glavnega odbora Borštnikovega srečanja slovenskih gledališč in direktor Študentskega gledališča Slovenije itd. Za Jožeta Plečnika sem se s kolegi zavzel, da bi arhitekturno in urbano spet popestrili slovensko glavno mesto. Tudi, če hočeš, navsezadnje v turistični industriji in evropski ali svetovni ponudbi.
Sem eden izmed članov predlagateljev za postavitev novega Slovenskega parlamenta – v Državnem zboru Republike Slovenije smo imeli kar nekaj sej in sestankov, zavzeti za to Plečnikovo stavbo, s poznavanjem ljubljanske – politične in kulturne – tradicije.
Precej smo se zavzemali za polepšanje arhitekturne slovenske prestolnice. Sem sicer edini penklubovec in poklicni pisatelj, urednik, ustanovitelj jezikoslovnega in kulturnega Kopitarjevega društva Slovenije, ustanovitelj prvega H/eraldično G/enealoškega V/eksiloškega društva Slovenski ščit, bivši član Glavnega odbora Borštnikovega srečanja slovenskih gledališč in direktor Študentskega gledališča Slovenije itd.
In za Jožeta Plečnika sem se s kolegi zavzel, da bi arhitekturno in urbano spet popestrili slovensko glavno mesto.
Zategadelj, če hočeš, navsezadnje v turistični industriji in evropski ali svetovni ponudbi.
Kako da niso pobudniki lepo prosili spoštovanega župana “najlepšega mesta na svetu” Zorana Jankovića, da bi pomagal? Kajti doslej je prav ta spoštovani županski operativec s svojimi v MOL ne le spremenil podobo zanemarjeno meščuharske Ljubljane, ampak je prispeval tudi k urejanju Plečnikove hiše itd. Postavitev Plečnikovega Slovenskega parlamenta je lahko tudi stvar Vlade Republike Slovenije. V Državnem zboru Republike Slovenije smo pobudniki za postavitev “Plečnika” že delovali, v upanju, da gre za skupno slovensko evropsko stvar – torej je mogoče črpati sredstva za izgradnjo take stavbe tudi iz evropsko zveznih sredstev.
Družba ne le nacionalnega slovenstva zahteva obujanje dobrih tradicij – vsaj že od Primoža Trubarja do Plečnika… kot dandanes postmoderni “novum”.
Piše: “menda Plečnik v Ljubljani nima niti svoje ulice”
V Ljubljani je Plečnikov trg.
V Ljubljani nobena pomembna osebnost nima toliko spomeniških obeležij kot Plečnik. Obeležja najdemo na več mestih, večinoma v notranjosti stavb, ki so povezane s Plečnikom, kot npr. v avli Fakultete za arhitekturo, v Narodni in univ. knjižnici in pred rojstno hišo. Tudi majhen trg blizu mestnega središča nosi njegovo ime.To je tista praznina za Šubičevo gimnazijo, med Maxi Marketom in podhodom na Kongresni trg. Edina asociacija je nekaj kot Plečnikov steber. Tablo pa prekriva drevo, mogoče boš zdaj videl, ko ni listja. Plečnikove ulice najdemo še v nekaterih drugih mestih po vsej Sloveniji.
Fajn se imej, Marijan, z užitkom sem bral članek. Peter Kuhar