Najbolj neverjetno srečanje med sovražnikoma v drugi svetovni vojni

Pet dni pred božičem leta 1943 se je hudo poškodovan ameriški bombnik trudoma skušal obdržati v zraku nad vojno Nemčijo. Upravljal ga je enaindvajsetletni pilot. Pol njegove posadke je bilo ranjene ali mrtve. Vračali so se s svojega prvega bojnega poleta. Iznenada se je bombniku za rep približal lesketajoč se temen obris – nemški lovec messerschmitt. Še huje, nemški pilot je bil as, zmožen uničiti ameriški bombnik s pritiskom sprožilca. Kar je sledilo, presega najbujnejšo domišljijo in bo pozneje postalo znano kot »najbolj neverjetno srečanje med sovražnikoma v drugi svetovni vojni«.

Letalo Charlieja Browna

To je resnična zgodba o dveh pilotih, katerih življenji sta tistega dne trčili v zraku: o Američanu, drugem poročniku Charlieju Brownu, prej kmečkem fantu iz Zahodne Virginije, ki je postal poveljnik B-17, in o Nemcu, drugem poročniku Franzu Stiglerju, prej potniškem pilotu z Bavarske, ki se ni želel bojevati v drugi svetovni vojni.

Vojaško srečanje v zraku 20. decembra 1943

Zgodba opisana v knjigi dveh novinarjev, publicistov, pisateljev Adama Makosa in Larryja Alexandra z naslovom Višji klic in s podnaslovom Resnična zgodba o boju in viteštvu sredi razklanega neba druge svetovne vojne, je epilog dobila nekaj desetletij kasneje, ko so se na srečanjih vojaških letalskih veteranov začeli spraševati, ali pa ni morda oni na drugi strani še živ ?

Tadeja Petrovčič Jerina, foto Marijan Zlobec

Odkrila sta se najprej preko poizvedb, nato preko pisem in spoznanja identitete po nekaterih malenkostih, nato pa sta se odločila, da se fizično poiščeta in srečata. Nemec in Američan, smrtna sovražnika v Hitlerjevi Nemčiji; Nemec je bil večji humanist in je sovražniku pustil, da se je rešil in ga ni sestrelil, čeprav bi ga z veliko lahkoto, saj je bilo letalo že “ranjeno”.

Knjigo je uredila Tadeja Petrovčič Jerina, prevedel pa njen brat Martin Petrovčič, izdala Celjska Mohorjeva družba. Prav on je odkril knjigo na spletnem portalu in se pozanimal, o čem knjiga govori; o nečem presežnim, kot je povedal na predstavitvi.

Presežno je pravi višji klic; rekli bi, če je nekdo že ranjen, ga ne boš ubil, ampak vsaj pustil, ali da se reši, ali pa da sam pade. Verjetno je bil to največji Stiglerjev problem ali dilema. Ob dejstvu, da so tedaj ozaveščeni Nemci natanko vedeli, kdo je v resnici Hitler in kako je celotni narod nasedel, ko se je pustil zaplesti v vojno.

Martin Petrovčič, foto Marijan Zlobec

Knjiga pove, da je ameriško vojaško poveljstvo opazilo in vedelo, kaj se je zgodilo v zraku. Dogodek je spremenilo v vojaško skrivnost, čeprav je imela na voljo Charlijeve dnevnike letenja, a je očitno želelo, da se o Nemčevi milosti ne izve, vsaj ne tako hitro. Maja 1945 pa so  ameriški zasliševalci zasegli Franzev dnevnik in nikoli več ga ni bilo na spregled. So s tem Franza Stiglerja v bistvu zavarovali?

Izpoved obeh pilotov je temelj knjige, poleg konkretnega osrednjega dogodka so v njej še druge prigode, pričevanja veteranov druge svetovne vojne. Primarni viri obsegajo intervjuje, pisma, dnevnike, pisna pričevanja…

Koliko je to aktualna knjiga za današnjo politično rabo, se nihče ne sprašuje. V vojski ni humanizma, sicer bi do vojn ne prihajalo.

Na predstavitvi smo slišali še nekaj ugotovitev filozofa in psihologa Viktorja Frankla, ki je bil tako amaterski pilot kot alpinist. Ena izmed njegovih misli je bila, da če hočeš osvojiti cilj, moraš meriti višje.

No, to ni ravno vojaško, morda pa knjiga ravno to zanika. Če hočeš preživeti, ne smeš meriti v črno, ampak v belo.

Morala zgodbe je vsekakor bila: glas vesti lahko preglasi strahote vojne. Knjiga je posvečena miru.

Marijan Zlobec