Sedemdeset let Steletovega inštituta


SAZU in ZRC SAZU pripravljata slavnostno akademijo in raziskovalni dan ob 70. obletnici ustanovitve Sekcije za umetnostno zgodovino, predhodnice Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Slovesnost bo v torek, 12. decembra, ob 12. uri, v Prešernovi dvorani SAZU, Novi trg 4.
Komelj img_3840.jpg
Akademik, prof. dr. Milček Komelj, vse fotografije Marijan Zlobec

Na slavnostni akademiji, ki so jo naslovili Scientia et Ars pernnes, bosta uvodoma spregovorila akademik, prof. dr. Milček Komelj in prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU. Sledila bo tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili pravkar izšlo znanstveno monografijo Jože Plečnik. Arhitektura večnosti: teme, metamorfoze, ideje avtorja dr. Damjana Prelovška, ki je sicer doživela odmevno prvo predstavitev v okviru 33. Slovenskega knjižnega sejma.

Prelovšek img_5390.jpg
Dr. Damjan Prelovšek
Sodelavci inštituta bodo predstavili poudarke iz aktualnih raziskav, dogodek pa bo z vabljenim predavanjem sklenil zasl. prof. dr. Tomaž Brejc, ki bo spregovoril o dr. Francetu Steletu in moderni umetnosti.
Obletnico bodo počastili z odprtjem dveh priložnostnih razstav sodelavcev inštituta v Prešernovi dvorani SAZU. Prvo je pripravila Vesna Krmelj in bo osvetlila pisemska pričevanja iz zgodnjega delovanja dr. Franceta Steleta, druga pa bo predstavila nerealizirane Plečnikove vizije mesta, ki jih je v 3D obliki zmodeliral in vizualiziral arhitekt Nejc Bernik.

luthar-img_77341.jpg

Prof. dr. Oto Luthar

Inštitut se je razvil iz Sekcije za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino (ustanovljena 1947) s sklepom predsedstva SAZU 28. novembra 1972 in se 20. marca 1975 preimenoval v Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Od ustanovitve ZRC SAZU 1981 je eden njegovih inštitutov.

Inštitut je osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova na področju umetnostne zgodovine v Sloveniji. Sodelavci preučujejo umetnostne spomenike od srednjega veka do novejšega časa. Posebna pozornost je posvečena raziskavam romanske dobe, baroka ter umetnosti 19. in 20. stoletja. Izsledki prispevajo k ohranjanju umetnostnih spomenikov, ki so temelj identitete slovenskega naroda. Inštitut sodeluje z galerijskimi, muzejskimi in spomeniškovarstvenimi ustanovami po Sloveniji, pa tudi s tujimi strokovnimi kolegi in ustanovami.

Brejc img_77331.jpg

Zasl. prof. dr. Tomaž Brejc

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta izdaja reviji Acta historiae artis Slovenica (izhaja od leta 1996) in Umetnostna kronika (izhaja od leta 2003). Večina knjižnih publikacij izide v zbirkah Opera Instituti Artis Historiae (od leta 2003), Fundamenta artis historiae (od leta 2006), Umetnine v žepu (od leta 2010) in Umetnostna topografija Slovenije (od leta 2011). (Iz uradne predstavitve).

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja