V Galeriji Equrna so sinoči odprli še zadnjo razstavo študentov različnih oddelkov ALUO, tokrat s slikarskega. Promotor mladih je pravzaprav po čudnem spletu okoliščin postala galerija, ki je sicer že v preteklosti predstavljala in promovirala mlade umetnike in novo sodobno umetnost. Vendar pa smo slišali ugotovitev, da ALUO nima svoje galerije.
Vodstvo ALUO, galerist Arne Brejc in trije mladi umetniki, vse fotografije Marijan Zlobec
Tu je še vedno odprto vprašanje propada vseh idej skupnih akademij, in to kjub podpisom kar precej pogodb, namer, lokacij… Zakaj je vse propadlo, je vprašanje ne le šolskega, znanstvenega in kulturnega ministrstva, pa MOL, ampak celotne države. Ob tem se spomnimo propada projekta NUK 2. Očitno so parkirišča edino, kar slovenska politika na tem (in še marsikaterem) področju še zmore.
Arne Brejc
Trije mladi: Rok Horvat, Blažka Križan in Dalea Kovačec
Država se vsega intelektualnega boji, še več: ovira, po drugi strani pa dopušča vsakršen kriminal, o čemer odkrivamo vsak dan nove in nove zgodbe, da se lahko samo vprašaš: kje in v kakšni dejanski, ne navidezni državi sploh živimo.
Dekanja ALUO Lucija Močnik Ramovš
ALUO je s svojimi profesorskimi kadri močno pomlajena, celo feminizirana, sem slišal na odprtju razstave. Vprašanje pa je, ali so profesorji sami tako močni in pedagoško prosvetljeni, da lahko uspešno nadaljujejo tradicijo velikih imen preteklosti.
Izredni profesor, mag. Žiga Kariž je predstavil razstave ALUO prehod
Arne Brejc je med drugim omenil, da so dela s študentskih razstav že našla svoj prostor v raznih zbirkah, vem da se je za neko študentsko delo zanimal (kupil) tudi zbiratelj iz tujine.
Rok Horvat – Ne – dogodek, 2015 – 2016
Razstava, postavljena v enakostranični trikotnik kot simbol, kot je povedal Žiga Kariž, je v bistvu razstava treh samostojnih avtorjev; sestavljena iz treh samostojnih razstav, zato ni kolektivna.
Rok Horvat
Objavili smo že predstavitvene ugotovitve treh profesorjev. Tu ni kaj dodati. Gre za pedagoški, strokovni in hkrati ocenjevalni vidik iz ene perspektive.
Rok Horvat – Katastrofičnost časa, 2017
Sam ogled razstave je precej drugačen.
Rok Horvat – I,I,I,I,/ 2013 – 2017
Pri Roku Horvatu je opazen vpliv tako skupine IRWIN kot samega profesorja Bojana Gorenca. Bistvo mladega slikarja je še prikrito; čakamo na trenutek, ko se bo osvobodil pedagoških vplivov in stopil “na svobodo” ali “na svoje”. Ima pa že večje koncepte in zasnove, na podlagi katerih bo lahko gradil in ustvarjal naprej.
Dalea Kovačec
Dalea Kovačec – Iz serije Prikrojeni spomini: Morje, 2016
Dalea Kovačec – Prikrojeni spomini, 2017
Dalea Kovačec – Video
Dalea Kovačec je še “razpršena” in razdeljena na slikarstvo, video in avtorsko knjigo, ki pa je zelo albumska in kot taka nima nikakršnega umetniškega naboja, razen da so v njej nekatere skice, risbe… Slikarstvo je še v iskanju stilne identitete in veščin, zanimiv je video, ki izhaja iz slikarstva.
Blažka Križan
Blažka Križan je bolj umirjena, zrelejša, prefinjena in s težnjo k perfekciji. Vpliv Lucia Fontane je zgolj v nekaterih segmentih, pri čemer je Italijan rezal v platna svojih večjih monokromnih slik. Križan je senzibilna, natančna, ne trpi napak. Njena belina je lirska in še veliko obeta. Hkrati ima različne predstavitvene koncepte in se predstavlja zaokroženo.
Blažka Križan
Marijan Zlobec