Založba Beletrina, sodelavci mednarodne spletne publikacije oziroma platforme Versopolis in organizatorji festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju so prejeli pomembno informacijo, po kateri je Evropska unija s svojim programom Ustvarjalna Evropa Beletrini podaljšala mednarodni uredniški in distribucijski mandat Versopolisa.
Nova mednarodna urednica Ana Schnabl, foto Marijan Zlobec
S prvim decembrom je evropska pesniška platforma in revija za poezijo, knjige in kulturo Versopolis namreč vstopila v drugo obdobje svojega delovanja. Po uspešnem prvem triletju 2014-2017 je platforma pod vodstvom Beletrine, zavoda za založniško dejavnost kot organizatorja festivala Dnevi poezije in vina, letos ponovno pridobila podporo EU programa Ustvarjalna Evropa, podprogram Kultura za obdobje 2017-2021. Versopolis bo tako v tem obdobju ena od skupno trinajstih podprtih evropskih platform.
Pesniško branje avtorjev vključenih v Versopolis na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju, foto Matej Pušnik
Versopolis je bil zasnovan kot pesniška platforma, ki ustvarja priložnosti za perspektivne evropske pesnike s tem, da finančno in organizacijsko podpira prevode njihove poezije v angleščino in druge tuje jezike ter objavo le-teh v obliki tiskanih knjižic, elektronskih knjig ter na spletni strani www.versopolis.com, vključno z objavo njihovih celostnih profilov.
Versopolis poleg tega podpira mobilnost pesnikov s tem, da organizira njihova gostovanja na različnih evropskih literarnih festivalih ter ustvarja številne priložnosti za mreženje s tujimi založniki, literarnimi agenti, novinarji in drugimi deležniki s področja literature, s čimer perspektivnim pesnikom omogoča preboj z domače na evropsko in svetovno literarno sceno.
Glavni in odgovorni urednik Beletrine Mitja Čander, foto Marijan Zlobec
S prvim decembrom so se pesnikom, ki jih letno predlagajo v platformo vključene organizacije, pridružili novi. Baza pesnikov in poezije na www.versopolis.com bo tako odslej vključevala kar 179 pesnikov, ki pišejo v 32 različnih evropskih jezikih, na omenjeni spletni strani pa bo objavljenih prek 1.800 njihovih pesmi.
Prav tako se je razširil krog organizacij, ki so članice platforme: trinajstim obstoječim prirediteljem literarnih festivalov iz trinajstih različnih evropskih držav se pridružuje še štirinajsti – Publishers’ Forum NGO iz Ukrajine.
Pesnik in pisatelj Aleš Šteger je med najaktivnejšimi na Beletrini, foto Marijan Zlobec
Marca 2016 je bila v okviru pesniške platforme Versopolis ustanovljena spletna Evropska revija za poezijo, knjige in kulturo (European Review of Poetry, Books and Culture). S svojo nenavadno spletno prezenco – stran je črna! – in svojo raznolikostjo je v letu in pol delovanja pritegnila širok krog evropskih, angleško beročih bralcev. Bralcem iz več kot tridesetih evropskih in neevropskih držav je revija doslej in bo tudi v prihodnje dnevno postregla s članki iz žanrov intervjujev, reportaž, kolumen, esejev, recenzij in kritik, ki so jih pisali avtorji iz skoraj štiridesetih evropskih in neevropskih držav.
Maxime Coton, foto Wikipedija
Tričlansko uredništvo je k pisanju za revijo pritegnilo velikane, kot so Svetlana Aleksijevič, Margaret Atwood in Claude Milner, pa tudi avtorje in avtorice, ki to postajajo; avstrijskega pisatelja Clemensa Bergerja, francoskega pesnika Maximea Cotona in srbskega avtorja Srđana Srdića.
Clemens Berger, foto Wikipedija
V času od nastanka Versopolisa je bilo v reviji objavljenih več kot 430 člankov, obiskalo pa jo je več kot 200.000 bralcev. Poleg rednih objav se je revija podala tudi v produkcijo e-knjig in doslej objavila tri, Versopolis Confession eBook, Europe is out of joint in, nedavno, Monsters.
Srđan Srdižć, foto Wikipedija
Mednarodno uredništvo bo vodila Ana Schnabl
Vendar to še zdaleč ni vse, revija bo zagotovo uspevala in se krepila prihodnja štiri leta. Novo, mednarodno uredništvo pod vodstvom Ane Schnabl čakajo sveži, veliki izzivi: sodelovanje z gostujočimi uredniki, ki bodo karseda natančno predstavili nacionalno kulturo pridruženih članov projekta Versopolis, sodelovanje z blogerji in vlogerji, ustanovitev podcasta Versopolis, sodelovanje z akademskimi mentorji ipd. V vse naloge Evropska revija stopa z namenom, da bi povezala bralce in avtorje iz različnih držav Evrope, okrepila glasove tistih, ki imajo kaj povedati in osvetlila teme, probleme in vsebine, ki v običajnih medijih ne dobijo primernega prostora. Od časa do časa boste v reviji lahko prebrali kakšno kratko zgodbo, vsak dan pa lahko raziskujete rastočo bazo mlade evropske poezije pod skupno znamko Versopolis.
Ana Schnabl, foto Marijan Zlobec
Programske novosti novega štiriletnega obdobja 2017 – 2021
Na podlagi dosedanjih izkušenj in zaznanih problemov je ekipa Versopolisa razvila nove modele in produkte, ki jih bo vpeljala v prihodnjih štirih letih.
Versopolisov model izobraževanja in usposabljanja je namenjen obetavnim študentom literature in drugih na literaturo vezanih študijev. Ti bodo pod mentorstvom gostujočih urednikov tematskih tedenskih vsebin – profesorjev z različnih evropskih univerz – pisali recenzije in kritike (pretežno tekstov Versopolis avtorjev) za objavo v reviji Versopolis.
Beletrinina (Aleš Šteger) predstavitev revije Versopolis v Frankfurtu, foto Beletrina
Druga novost bo predstavljanje platforme Versopolis kot primera dobre prakse v državah kandidatkah za vstop v EU in državah, vključenih v evropsko sosedsko politiko. Predstavitve bodo potekale v sodelovanju z lokalnimi literarnimi festivali in Centri Ustvarjalna Evropa v Srbiji, Albaniji, Gruziji in na Islandiji. Cilj je opolnomočenje kulturnih izvajalcev preko delitve znanja, kontaktov in poslovnih priložnosti ter priložnosti za sodelovanje z revijo Versopolis.
Na podlagi izkušenj med izvajanjem projekta Versopolis bo nastal celovit priročnik, namenjen kulturnim izvajalcem, lokalnim in nacionalnim oblastem ter oblikovalcem politik. Priročnik bo vseboval predstavitev projekta, ovrednotenje njegovega učinka ter predloge za razvoj tovrstnih projektov v prihodnosti. (Po informacijah Beletrine)
Knjižice Versopolis, foto Beletrinja
Na zgornji fotografiji so trijezične knjižice avtorjev, ki so doslej gostovali na evropskih literarnih festivalih vključenih v Versopolis. Med njimi so tudi slovenske Versopolis pesnice in pesniki Katja Gorečan, Veronika Dintinjana, Kristina Hočevar, Ana Pepelnik, Stanka Hrastelj, Katja Perat in Gašper Bivšek
Marijan Zlobec
2 odziva na “Vrhunski evropski pesniki bodo še naslednja štiri leta v svet vstopali preko Ljubljane in Ptuja”
Pfujska poetika
Črkovna groza brez zgodovine. intima kot manj na celjskem festivalu ali sejmu erotike. Ko so sčefurjenega plačanca nagrajevali, da je partijsko hlapčevski posnel za domala milijon evrov nekakšen film (Piran), ki si ga je ogledalo v prostosti brez cenzure vsaj kakih štiristo gledalcev, se je zjasnilo, kam literarno festivalski pes taco moli: v staro mesto, ki se v pijanščini bebljavo imenuje štegrovsko Pfuj…Zato ni poezije jugoslovanskih narodov. Je pa brezobzirna sčefurjenost tista, ki je že prej delila nagrade tudi Dragu Jančarju, Tonetu Partljiču, celo Andreju Brvarju…, v zakotno lokalnih okoljih partijnosti, saj so pijančevali do totalke skupaj z mariborskimi perverznimi starimi in mlajšimi nevarnimi udbovci. Z zaslombo občinskega komiteja zveze komunistov itd. – vedno dobro zaposleni, vedno dobro plačani, vedno proti ustvarjalni svobodi. Klapica in pajdašije, vse do penklubske zdajšnjosti in pucflekarskega pesjaka v Drušvu slovenskih pisateljev, z vodilnim policijskim krivičnim špicljevstvom nekaterih ničvrednih gizdic, ko še sovražnika ne moreš imeti, ker je navaden kanalja – zagovornik policijskega izgona kakovostnega besednega umetnika, prevajalca, urednika…
Ampak se jim je sistem parolarsko populistične kot partijske sčefurjenosti – sesul. Na steni so fotke, ki nič ne pomenijo. “Na ćalost” – sprenevedavo in brezobzirno. Na vrsti so namreč podrepniki brez mod in s posušenim repom, v spremstvu histerično frigidnih gizdic…
Seveda… Be-latrina? Z nagimi ozadji kot izpovedmi besedne driskavosti. Kako partijsko! Kako pravoverno! Kako na liniji! Tudi z religijsko prilogo sestave klapice “cerkveno”, kar je na drugi strani sestavila Snojka Komelka, skupaj z glasbeno neukim Branetom Senegačnikom, znanim “versko” vraževerno prepričanim Branetom Senegačnikom, priloženo katoliškemu tedniku Družina. Podobno je svojčas deloval “problemsko” Primož Čučnik, tudi z Matejo Komel, por. Snoj, ko je skupaj s pajdašijo spremenil pesniško uveljavitev v – čučalico. Zgodbe se kar nadaljujejo.
Vladimir Gajšek, optimist
Wiener Blut, Wiener Blut…
Vladimir Gajšek