Dunaj je v kompleksu postaj podzemske železnice na Karlovem trgu (Karlsplatz) pripravil priložnostno razstavo v vitrini, s katero je spomnil na petdeseto obletnico prve presaditve srca v svetovni kirurgiji. Razstavo je oblikovala Eva Petrič, ki se je že poprej ukvarjala z umetniškim izzivom in interpretacijo srca, njegove presaditve in nasploh biološke in metafizične, duhovne človeške podobe.
Eva Petrič na svoji razstavi srca, foto osebni arhiv
Svojo intervencijo ali instalacijo je poimenovala Drevo življenje, srce za vse velikosti.
Dr. Christiaan Barnard, foto Wikipedija
Eva Petrič je spomnila, da je 3. decembra pred 50. leti dr. Cristiaan Barnard v Južni Afriki uspešno presadil prvo človeško srce. Čeprav je bolnik preživel le nekaj tednov, je ta tedaj pogumni poseg označil začetek nove dobe v medicini in v pogledu na srce. V zadnjega pol stoletja je ta poseg rešil življenje številnim ljudem in odprl poti za podobne nove posege.
“Nas bo naše srce preživelo? Ali živimo v skladu z našim srcem? 3. december označuje še eno obletnico, obletnico rojstva našega velikega pesnika Franceta Prešerna, pesnika srca – letos je to že 217. obletnica. Ljubezenske pesmi so ujete v njegovi muzi in zapolnjujejo njegove žile. Ljubezen je bila kri, ki je poganjala njegovo srce,” se sprašuje in ugotavlja Eva Petrić, ki je že v New Yorku, kjer bo 12. decembra odprla samostojno fotografsko razstavo v Galerie Mourlot, naslednici slovitega Ateljeja in Studia Mourlot v Parizu. Galerija je na 16 East 79 Street Suite 21.
Tree of life, Drevo življenja 1 in 2, 2017, sta pozitiva dveh resničnih človeških src, ki sta ju Inštitutu za anatomijo Medicinske fakultete ljubljanske univerze v raziskovalne in izobraževalne namene darovala anonimna pokojnika ali njuni sorodniki.
V kontekst umetnosti ju je postavila, da bi postala inkubatorja emocij in empatije, ki jo danes, v svetu čedalje večje brezosebnosti vse bolj potrebujemo.
Morda je brezosebnost še najbolj očitna v okolju podzemskega hitenja… Zato je Drevo življenja postavila v Red Carpet Showroom tri nivoje pod Karlov trg na Dunaju, na križišče 1., 2. in 4. linije dunajske podzemske železnice.
Dr. Christiaan Barnard je takoj postal svetovno znan in o njegovem podvigu so poročali vsi svetovni mediji.
“Upam, da bo tam ujelo in – vsaj za nekaj hipov – zadržalo poglede tisočev, ki vsak dan hitijo mimo – in jih motiviralo, da se zazrejo v srce – svoje, vaše, moje, njegovo, njeno, od drugega…”
Drevo življenja bo tam do 12. januarja 2018.
Marijan Zlobec