Zaprli se 33. Slovenski knjižni sejem, politikov pa še vedno ni bilo na spregled. Opazili so le nekaj parlamentarcev, enega evropskega poslanca, mimogrede včeraj kulturnega ministra, ostali berejo doma aforizme komika Ježka. Morala letošnjega zelo množično obiskanega knjižnega sejma je, da prej spraviš slona skozi šivankino uho kot slovenskega politika na oblasti na 33. SKS.
Zgodovinar in ambasador dr. Andrej Rahten
Ko je pred desetletji Ljubljano obiskal predsednik Češke republike Vaclav Havel, je takoj krenil na knjižni sejem, saj ga je to zanimalo vsaj toliko kot Jože Plečnik in Društvo slovenskih pisateljev. Vstopil je še v Gallusovo dvorano, kjer mu je na orgle zaigral Mišo Frelih. V dar je mimogrede dobil nekaj lepih knjig o Sloveniji, ki jih v zadnjem letu skorajda ni bilo več.
Poslanec po volilni listi Saša Tabaković
Največji problem ni slovensko založništvo, ampak odnos države do založništva.
Prešernov nagrajenec Milan Jesih
Še več: strah politike pred intelektualci in še najbolj: pred kritičnimi intelektualci.
Dr. Ernest Petrič je predstavil svojo knjigo in na sejmu ni bil v funkciji politika
Drugi največji problem je v svoji najnovejši knjigi obelodanil samostojni raziskovalec Anton Komat; Slovenija je s samooskrbo s hrano na zadnjem mestu v Evropi.
Slovenski svobodni raziskovalec Anton Komat
Imamo največ megamarketov in supermarketov na glavo v Evropi, smo uničili šestnajst tisoč malih kmetov in kmetij, uničili 160 tisoč hektarov kmetijske obdelovalne zemlje in smo na robu samopreživetnenega propada, česar v uradni politiki, kaj šele od kmetijskega ministra Židana, ne slišiš niti v sanjah.
Prešernov nagrajenec Niko Grafenauer
Pisatelj Evald Flisar
Prešernov nagrajenec Lojze Lebič
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina
Sklepni pogovor s pisateljico Majo Haderlap
Marijan Zlobec