Zamejske založbe na 33. SKS nenehno v sijajni kondiciji

Predstavitev zamejskih založb iz Italije na 33. Slovenskem knjižnem sejmu je vsako leto velik praznik slovenskih avtorjev, urednikov, ilustratorjev, sodelavcev vseh usmeritev; vse založbe delujejo še naprej, iz leta v leto, iz desetletja v desetletje. Zasluga je najprej pri vseh, ki slovensko knjigo ustvarjajo. Morda je še največja skrb vsaj relativno pomanjkanje najmlajših literatov, ki bi nastopili v areni življenja in se soočili z nestorjema tržaške književnosti Borisom Pahorjem in Alojzem Rebulo, pa po starosti počasi navzdol. Spet pa ni bilo na predstavitvi nikogar iz ministrstev, ki imajo na skrbi kulturo in zamejce, kaj šele, da bi goste pozdravil in se jim zahvalil za ogromno, večinoma brezplačno opravljeno delo.

Založništvo tržaškega tiska, Mladika, Goriška Mohorjeva družba, vse fotografije Marijan Zlobec

Ne morem pa zamolčati še sramotne umestitve slovenskih založb v Italiji na samem sejmu; najslabše v zgodovini vseh sejmov doslej. Tako rekoč ukradli so jim njihov stalni prostor v prvem preddverju in jih preselili ob stopnišče k izhodu, česar v sejemske namene sploh ne bi smeli, že zaradi varnosti, dovoliti. Odločno protestiram in organizatorji sramujte se!

Slovenska knjiga v Italiji ob glavnem stopnišču iz prvega preddverja v veliko sprejemno dvorano in na nenehnem prepihu

Alina Carli, urednica Založništva tržaškega tiska, otroške literature, oblikovalka, avtorica likovnih monografij, urednica revije Galeb

Martina Kafol, urednica knjig za odrasle pri Založništvu tržaškega tiska

Lep obisk na predstavitvi zamejskih založb v Italiji

Urednica Goriške Mohorjeve družbe Majda Cibic je največ pozornosti namenila Koledarju 2018

Majda Cibic, urednica Goriške Mohorjeve družbe je veliko pozoprnost nam,enila Koledarju 2018. Koledarji so namreč vsako leto osrednja publikacija z več deset samostojnimi krajšimi predstavitvenimi teksti, ki se dotikajo celovitega življenja slovenske skupnosti v zamejstvu. To je kronika dogajanja, z vsemi jubi8kleji in ćal nekrologi, a vsaj izvemo, kdo izmed piomembnih ljudi je umrl v preteklem letu. Posebnost so zapisi o družtvenem in kulturbnem življenju, gospodarstvu, jubikejih… Posebnost pa je celovita strokocvna bibliografija samostojnih publikacij, tokrat za leto 2016. Zaustavila se je pri zavidljivi številiki 225 enot.

Urednica Mladike Nadia Roncelli je med knjigami za otroke predstavila Marija Čuka

Pisateljica Bogomila Kravos je v knjigi Aplavz predstavila najpomembnejše, večinoma starejše igralce Slovenskega stalnega gledališča v Trstu

Marij Maver in Ace Mermolja

Dr. Marija Pirjevec in Jurij Paljk

Uredniki in pesniki Marij Čuk, Marko Tavčar in Jurij Paljk

Nadia Roncelli je predstavila vse knjige in revijo Mladika, ki izhaja že nad 60 let

Med knjigami Mladike bo imela zanesljivo zelo velik odmev najprej knjiga Martina Breclja Anatomija političnega zločina, zatem pa še Brecljevi odgovori na kritike svoje knjige, ki obravnava trojni umor v Rossettijevi ulici. V to naj bi bil vpleten Albert Gruden – Blisk, sicer kasnejši narodni heroj iz Sežane. Izvajalci umora pa so bili v resnici trije: šef VOS OF za Primorsko Vidko Hlaj ter varnostnika Albert Gruden in Slobodan Šumenjak.

Dušan Jelinčič je zelo ponosen na knjigo Zorka Jelinčiča Pod svinčenim nebom, Spomini tigrovskega voditelja (o nastanku organizacije TIGR)

Pri Goriški Mohorjevi družbi je izšla prva izdaja spominov tigrovskega voditelja Zorka Jelinčiča Pod svinčenim nebom. Ob tej priložnosti je Ljubljano obiskal njegov sin in pisec spremne ali uvodne besede v knjigo Dušan Jelinčič, ki je svojemu razmišljanju dal naslov Mit, človek in trpin: moj oče Zorko Jelinčič. Še eno spremno besedo pa je napisala zgodovinarka dr. Milica Kacin Wohinz in ji dala naslov Zgodovinski okvir. Tretji tekst kot uvod pa je samega Zorka Jelinčiča Pod svinčenim nebom.

Med prvim izidom knjige leta 1994 in sedanjim ponatisom (pri ZTT Est – Sklad Dorčeta Sardoča) je minilo 23 let in je postajala potreba po knjigi vse večja, še posebej, ker je medtem izšlo več knjig o zgodovini TIGR, Jelinčič pa je edini napisal spomine o tem. Nastopa cela plejada oseb njegove generacije, med njimi Srečko Kosovel in njegova simpatija Fanica Obidova, s katero se je sicer sam poročil leta 1929, potem ko je Kosovel leta 1926 umrl. Zasnova antifašistične organizacije zanesljivo sega vsaj na začetek leta 1926. Jelinčič omenja nepričakovan obisk Srečka Kosovela in Petra Martinca pri njem. Govorili so vso noč. Znano je, da je bil Srečko Kosovel za oboroženi boj proti fašistom.

Zorko Jelinčič verjetno ni napisal vsega, kar je vedel ali tistega, o čemer so se pogovarjali. Vprašanje je, če bi to lahko storil danes, ko pa je odnos do TIGR še vedno precej odklonilen, seveda predvsem zunaj Primorske ali tam, kjer je hotela imeti komunistična partija svoje prvenstvo. Spomine je pisal večinoma leta 1964, naslednje leto pa je že umrl.

Ali lahko pričakujemo objavo dokumentov z zaslišanja tigrovcev s Prvega tržaškega procesa leta 1930 in zatem še drugega v Rimu? Čas bi že bil.

(se nadaljuje s predstavitvijo še več posameznih knjig)

Marijan Zlobec