V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je sinoči potekalo odprtje 33. Slovenskega knjižnega sejma. Na prireditvi, ki jo je povezoval Boštjan Gorenc Pižama, so podelili tudi najvišjo nagrado s področja založništva – Schwentnerjevo nagrado, ki jo je v letu 2017 prejela Stanka Golob. Prejemnica posebne nagrade 33. Slovenskega knjižnega sejma za svoj prispevek k širjenju bralne kulture v Sloveniji je Manca Košir. Posebni gostje na odru so bili avtorji iz nemško govorečih dežel – držav v fokusu letošnjega sejma: Maja Haderlap (Avstrija), Peter Stamm (Švica) in Wolf Biermann (Nemčija). Zbrano občinstvo sta nagovorila Bojan Švigelj, predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS, ki je tudi podelil Schwentnerjevo nagrado in Zdravko Kafol, predsednik Upravnega odbora 33. Slovenskega knjižnega sejma, ki je podelil nagrado Manci Košir. Ker sta imeli obe nagradi zelo velik in takojšnji odmev z burnimi aplavzi občinstva, objavljamo celotni utemeljitvi nagrad.
Stanka Golob je pozvala založnike k večji samokritičnosti pri izdajanju knjig, vse fotografije Marijan Zlobec
Utemeljitev Schwentnerjeve nagrade Stanki Golob
“Kot Trubarjev antikvariat, ki je lansko leto praznoval petdesetletnico obstoja, ni le knjigarna, trgovina ali zbiralnica starih knjig, temveč ugledna slovenska kulturna ustanova, kjer se srečuje umetniška, založniška, bibiliofilska in zbirateljska srenja, tako tudi Stanka Golob, dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata, njegovo poosebljenje, duša in srce, še zdaleč ni le knjigarka, antikvarka in knjižna poznavalka.
V duhu Carlosa Ruisa Zafóna, ki je zapisal: »Vsaka knjiga, ki jo vidiš, ima dušo. Dušo človeka, ki jo je napisal, in duše vseh tistih, ki so jo prebrali in sanjali ob njej. Vsakič, ko knjiga preide iz rok v roke, vsakič, ko nekdo s pogledom preleti njene strani, njena duša zraste in se okrepi,« bi lahko rekli, da je Stanka Golob preprosto povezovalka duš, človeških in knjižnih, nekdanjih in sedanjih.
Stanka Golob in Bojan Švigelj, predsednik Združenja knjižnih založnikov in knjigotržcev
S svojo strokovnostjo, razgledanostjo, izjemno pripadnostjo, požrtvovalnim delom in obilico življenjske in delovne strasti človeka, ki mu je uspelo harmonično združiti konjiček in poklic, je vse od leta 1970, ko se je zaposlila v takratni Cankarjevi založbi, še posebno pa od leta 1981, ko je prevzela vodenje, skrbela, da je Trubarjev antikvariat iz trgovinice s starimi tiski prerasel v pomembno zbirališče vseh, ki se profesionalno ukvarjajo s knjigo, in drugih ljubiteljev pisane besede.
Naj gre za iskanje starih tiskov, dragocenih in redkih knjig, inkunabul, rokopisov, lesorezov, bakrorezov, posredovanje novejših rabljenih knjig, novih znanstvenih knjig ali zahtevnejše literature, starih fotografij in razglednic, starih zemljevidov, za založniško in izobraževalno dejavnost, posredovanje med prodajalci iz Slovenije in tujine ter domačimi ustanovami ter pomoč pri sooblikovanju zbirk, za vzgajanje novih zbirateljev, ravno strokovni in osebni pečat Stanke Golob je bil nemalokrat tisti, zaradi katerega je Trubarjev antikvariat nenehno širil meje svojega delovanja, dobival vse pomembnejše mesto v slovenskem in mednarodnem prostoru ter vse večje število zvestih prijateljev in privržencev.
Stanka Golob, ena največjih slovenskih strokovnjakinj na področju starih knjižnih izdaj, je antikvarstvu, ki zahteva popolno predanost, posvetila življenje. Skozi njene roke je šlo nešteto knjig, zanimivih, lepih, uporabnih, tudi izjemno redkih in dragocenih. Marsikdaj jih je prav ona s svojim razsežnim in poglobljenim znanjem – in z umevanjem njihove duše – znala, kulturno in zgodovinsko, postaviti na pravo mesto, hkrati pa je poskrbela, da so prišle v prave roke. Kot posvečena gostja si je smela ogledati marsikatero zasebno zbirateljsko knjižnico, pokukati med njene najbolj skrite skrivnosti in – marsikdaj – duše njenih največjih biserov povezati z novimi lastniki, z vsem tem pa je pomembno prispevala k ohranitvi slovenske kulturne dediščine.
Poleg delovnih obveznosti je Stanka Golob v Trubarjevem antikvariatu ves čas skrbela tudi za pester prireditveni program z razstavami, literarnimi in glasbenimi večeri. Svoje neprecenljivo znanje je vsa leta nesebično prenašala tudi na sodelavce. Čeprav se je leta 2010 upokojila, ostaja neločljivo povezana tako s sodelavci kot z dejavnostjo Trubarjevega antikvariata, predvsem pa z zbiratelji, bibilofili in drugimi ljubitelji starih knjig in pisane besede.
Stanka Golob je leta 2009 prejela nagrado za najboljšega knjigotržca, leta 2011 Trubarjevo priznanje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine, letos plaketo glavnega mesta Ljubljana za svoje dolgoletno delo in zasluge, lansko leto pa je »njen« Trubarjev antikvariat prejel najvišje državno odlikovanje, Medaljo za zasluge, za visoko strokovno delo pri zagotavljanju dostopnosti knjig in prispevek k bralni kulturi. Danes Stanka Golob prejema še Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva.
Če je res, da imajo ljudje, ki imajo radi enake knjige kot ti, zemljevid tvoje duše, potem se Stanka Golob, povezovalka človeških in knjižnih duš, sedanjih in nekdanjih, med ljudmi in knjigami zlepa ne more izgubiti.”
Utemeljitev posebne nagrade 33. Slovenskega knjižnega sejma Manci Košir
Nagrajenka Manca Košir in Zdravko Kafol, predsednik Upravnega odbora 33. Slovenskega knjižnega sejma
“Če vam v teh krajih kdo reče, da povejte pet asociacij, ki se vam utrnejo ob besedi branje, bo ena zagotovo Manca. Manca Košir je neskončna navdihovalka branja, ki verjame, da so knjige fizični dokaz za to, da so ljudje sposobni neverjetnih stvari, da so vzgoja srca.
Največja skrivnost 33. SKS je renesančnost žensk: Manca Košir in Irena Štaudohar
Je prava renesančna ženska, saj se ukvarja s toliko različnimi stvarmi, je avtorica petnajstih knjig, televizijskih pogovornih oddaj, prostovoljka hospica, ustanoviteljica Hospickafeja, kolumnistka, borka za boljšo šolo, ekologinja, ambasadorka staranja in seveda tudi ambasadorka in pobudnica akcije Slovenija bere.
Kadar na svojih Čajankah v Konzorciju ali na prireditvah Berimo z Manco Košir pred številno zvesto publiko na različnih koncih Slovenije predstavlja kako knjigo, je jasno, da bo postala uspešnica. Ta njena srečanja z bralci so kot pravi pariški saloni, in ko na koncu pogovora pridejo na vrsto vprašanja, ni nikoli neprijetne tišine kot po navadi, njen avditorij namreč sestavljajo radovedni in pogumni bralci, ki si želijo debate, ki povedo, kaj si mislijo, ki razmišljajo s svojo glavo.
Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc:”Hvala za vsakoletno knjižno pustolovščino, ki dodobra napolni tudi mojo knjižno omaro in nočno omarico.”
Še eno neverjetno lastnost ima ta tajfun neskončne energije – ker vse prebere in ker jo vse zanima, že od nekdaj zelo nesebično spodbuja mlade pisatelje, novinarje, založnike, gledališčnike, umetnike vseh vrst, in če te s svojimi modrimi besedami pohvali Manca Košir, je to idealna spodbuda za rast samozavesti. Kajti v Sloveniji so pohvale kot ogrožena živalska vrsta.
Njena trmasta energija in njena ljubezen do znanja sta v času, v katerem kronično primanjkuje idej, še posebej dragoceni. Politika nima vizije. Strategije vlade o prihodnosti so birokratske floskule; papirnati zmaj, ki se vrti v krogu in žre svoj rep. Država se obnaša kot podjetje: krči stroške, meri učinkovitost in ukinja javno dobro. Takšno mišljenje ne ponuja prostora za kreativnost, zato je branje, ki ga spodbuja Manca Košir, tudi odličen borilni šport proti takšnemu mišljenju in sebičnosti, saj z branjem urimo empatijo in zmožnost, da čutimo s tistimi, ki niso mi ali naši.”
Marijan Zlobec