Danes se odpira 33. Slovenski knjižni sejem

Končno je napočil dan, ki si ga založniki, avtorji; pesniki, pisatelji, ilustratorji, oblikovalci, strokovni pisci, prevajalci… in bralci najbolj želijo: v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bodo danes ob 18. uri slovesno odprli že 33. Slovenski knjižni sejem. Odprt bo do 26. novembra.

Simbol knjižnega sejma je Smrekarjeva ilustracija Martina Krpana ob stoletnici izida prve slovenske slikanice

33. Slovenski knjižni sejem napoveduje izjemno pestro dogajanje. Poleg ustaljenih programskih sklopov se obetata še dva nova: Ilustratorski kot in Najs(t): Branje za boljše stanje!

Organizacijska ekipa 33. SKS, foto Domen Pal

Države v fokusu: Avstrija, Nemčija, Švica

Letošnji, že tretji mednarodni fokus na SKS zapovrstjo, bo še posebej programsko bogat – predstavljajo se namreč države, ki jih povezuje skupni, nemški govorni prostor: Avstrija, Nemčija in Švica. Program so zasnovali v sodelovanju in ob podpori Goethe Instituta, Avstrijskega kulturnega foruma in švicarskega veleposlaništva.

Literarni sejemski  gostje so večinoma slovenskim bralcem in obiskovalcem znana imena, skoraj vse pa bodo pospremili novi prevodi njihovih del.

Peter Stamm, foto uklitag

Iz Švice prihajata pisatelja Peter Stamm (1963), avtor romana Sedem let (Cankarjeva založba, 2017, prevedel Slavo Šerc), v slovenščino imamo sicer prevedenih več njegovih drugih del, med drugim pa je bil pred leti tudi nominiranec za nagrado man booker, in Lukas Bärfuß (1971), sicer znan dramatik, ki bo predstavljal kratki roman Koala (Modrijan, 2016, prevod Aleš Učakar).

Axel Scheffler, foto holytrinityschoolrichmond

Iz Nemčije je zagotovo vsaj mlajšemu občinstvu najbolj znan letošnji gost, avtor otroških knjig Axel Scheffler (njegov najbolj znan lik je tudi pri nas Zverjasec). Za le malce starejše bralce bo poskrbela nemška avtorica Tamara Bach, njen roman Ostanki poletja (Družina, 2017, prevod Alenka Novak) pripoveduje o poletnem prijateljstvu, ki se razvije med najstniškima dekletoma. Veliko ime nemškega pesniškega, kantavtorskega in aktivističnega prizorišča Wolf Biermann je slovenskemu občinstvu zaradi malo prevodov slabše znan, a zagotovo je marsikdo poslušal njegove angažirane (posebej v sedemdesetih letih) napeve; na dveh dogodkih popolnoma različne narave se bo predstavljal kot pesnik in aktivist.

Florijan Lipuš, foto Slovenci.si

Slovenskemu občinstvu dobro poznana sta zagotovo zastopnika slovenske koroške literarne ustvarjalnosti, Florijan Lipuš in Maja Haderlap. Florijan Lipuš, ki letos praznuje 80-letni življenjski jubilej, bo na sejmu predstavil najnovejšo knjigo Gramoz (Litera, 2017), ob tej priložnosti pa bomo prikazali tudi dokumentarni portret avtorja, ki ga je za ORF posnela novinarka Katja Gasser.

Maja Haderlap, foto ChicagoNow

Maja Haderlap bo gostja sklepnega sejemskega dogodka (26. novembra ob 19.uri), na katerem bo Goethe Institut podelil prvo prevajalsko nagrado Fabjana Hafnerja za prevode med nemščino in slovenščino. Maja Haderlap (1961, Železna Kapla) je s svojim romanom Angel pozabe (v slovenščini Litera, 2012) ustvarila pravi literarni dogodek, ki še traja. V njem je ubesedila spomine svoje babice in očeta na čas 2. svetovne vojne in nacizma, ki je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem. Roman so večkrat uprizorili na odru, nagradili in prevedli. Haderlapova je leta 2016 izdala pesniško zbirko z naslovom Dolgo prehajanje (Cankarjeva založba, 2015). Maja Haderlap ustvarja v nemščini in slovenščini ter živi v Celovcu.

Iz Avstrije prihajata še pisatelja Katharina Winkler (roman Modro okrasje, Modrijan, 2017, prevod Ana Jasmina Oseban) in Christopher Just (romaneskni prvenec Der Moddetektiv, dunajska založba Milena, 2017).

Katharina Winkler, foto ndr.de

V okviru strokovnih dogodkov bodo letos gostili številne nemške založnike ter predstavnike sejmov v Leipzigu in Frankfurtu, saj vzporedno s sejmom poteka študijsko potovanje za tuje založnike v organizaciji JAK RS. Ob tej priložnosti bo imel predavanje založnik umetniških knjig Gerhard Steidl, ki ustvarja že skoraj štirideset let in je v svetovnem merilu eden najboljših založnikov umetniških knjig.

Dogodki mednarodnega fokusa bodo tako del programa vseh sejemskih sklopov, od Založniške akademije, do Debatnih kavarn, Cicifesta, Pisateljskega odra… na stalnem prizorišču v Veliki sprejemni dvorani pa bo k obisku in listanju po knjigah vabila skupna stojnica Avstrije, Nemčije in Švice.

 

Gerhard Steidl, foto WZ

Pisateljski oder

V skrbno koncipirano obilje dogodkov letošnjega programa na Pisateljskem odru je zakoračil nov programski sklop POVEJ. Kako je, ko si star pisatelj, kako je, ko si vrhunski avtor in delaš za 50 centov na uro, kako je pisati kot »provincialec«? Kako se v medijih počuti pisatelj? Kako na spletu? Gre za ustvarjalno inovativnost, prilagajanje, populizem?

Laura Accerboni, foto Vimeo

Tudi letošnji izbor pesnikov Mednarodne prevajalske pesniške delavnice, ki jo ob podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije ter LAF organizira Center za slovensko književnost, predstavlja angažirano oziroma politično poezijo, ki je v današnjih turbulentnih časih vse bolj pogosta. Delavnica bo zato prinesla tudi izmenjavo političnih idej in vprašanj, kako daleč gre lahko poezija pri svoji angažiranosti. Na Pisateljskem odru bodo izsledke delavnice v kontekstu svojega pisanja predstavili: švedska pesnica mlajše generacije Kristín Bjarnadóttir, pesnica s Ferskih otokov Sissal Kampmann, v Švici živeča italijanska pesnica Laura Accerboni, galicijski pesnik Isaac Xubín, hrvaški avtor Marko Pogačar ter pisatelj Esad Babačić.

V pogovorih z avtorico in mag. sociologije Nino Dragičević – v programskem sklopu Funkcije jezika – ne bo govora le o literarnih delih, temveč tudi o njihovih kontekstih; nova pesniška zbirka Notranje zadeve Tiborja Hrs Pandurja, literatura (za) druge, kot jo pišeta, bereta in živita Nataša Velikonja in Gabriela Babnik, nastajajoča zbirka Vena Tauferja in dinamika ustvarjanja v dolgem časovnem obdobju. Kakšna je distopična funkcija jezika Sebastijana Preglja, če je distopično nasprotno utopičnemu?

Wolf Biermann, foto Wikipedia

Vsak dan – gostje Iz sveta. Med njimi – v pogovoru s Tanjo Petrič – Wolf Biermann, veliko ime nemškega pesniškega, kantavtorskega in aktivističnega prizorišča. Tamara Bach, prav tako iz Nemčije, je slovenski publiki najbolj poznana po romanu Ostanki poletja (Družina, 2017, prevod Alenka Novak). V rezidenci Društva slovenskih pisateljev – Pisateljskem ateljeju Daneta Zajca bo med Slovenskim knjižnim sejmom ustvarjala izjemna ukrajinska avtorica Katerina Kalitko, ki je leta 2015 na mednarodnem literarnem festivalu Vilenica prejela pisateljsko štipendijo Srednjeevropske pobude; z njo se bo na Pisateljskem odru pogovarjala Lidija Dimkovska.

Tamara Bach, foto Carlsen Verlag

V okviru programa na Pisateljskem odru bodo predstavili več novosti slovenskih založb, ustvarjanje mladih avtorjev z že prepoznavnimi poetikami, na odru bo podeljenih več nagrad … Sodeloval bo 3. program Radia Slovenija – program Ars.

Založniška akademija

V strokovnem programu z gosti iz tujine, ki širijo obzorja, bodo na 33. Slovenskem knjižnem sejmu sodelovali:

Teresa Cremisi, foto Il Foglio

Ugledna francoska založnica Teresa Cremisi, na čelu založbe Flammarion in znotraj holdinga Madrigall, utira knjigam pot med bralce. Rojena leta 1945 v Egiptu in dolga leta Milančanka živi v Parizu. Bila je desna roka Antoina Gallimarda, ki vodi Madrigall – nadvse ugledno in po velikosti tretjo založniško skupino v Franciji – trenutno pa se ukvarja s pisanjem. Njen roman La Triomphante jeseni izide tudi v slovenskem prevodu.

Tim Parks, foto BCL

Tim Parks je romanopisec, esejist in prevajalec. Rojen je bil leta 1954 v Manchestru, študiral je na Cambridgeu in Harvardu; leta 1981 se je preselil v Milano, kjer deluje kot profesor prevajalstva na univerzi IULM v Milanu. Je poročen in ima tri otroke. Napisal je 14 romanov (mdr. Europa, Destiny, Cleaver, Dreams of Rivers and Seas in nazadnje In Extremis), dvakrat je bil nominiran za bookerjevo nagrado (za deli Europa in Judge Savage). Poleg literarnih del se je v 1990. letih začel ukvarjati s »dejstveno literaturo«: napisal je denimo Italian Neighbours in An Italian Education, ki predstavljata dve zelo osebni antropološki poročili o življenju v severni Italiji, Translating Style, ki je kot analiza italijanskih prevodov angleških modernistov prava strokovna klasika, v knjigi A Season With Verona pa sledi navijaški sezoni (veronskega) nogometnega kluba itn. V slovenščini je pri založbi Umco izšla njegova knjiga Pri miru sedeti nas uči. Zadnja tri leta piše spletne dnevnike o pisateljevanju, branju, prevajanju in podobnem za New York Review online. Nedavno je zbirko blogov objavil pod naslovom Where I am Reading From, v kateri med drugim govori o vplivu globalizacije na vsebine knjižnih del, o čemer bo govoril tudi v Ljubljani.

Martin Salisbury

Martin je ilustrator in avtor številnih knjig o praksi in teoriji ilustracije knjig za otroke. O svoji stroki kot vabljeni predavatelj gostuje po vsem svetu, bil pa je tudi predsednik mednarodne žirije za nagrado ragazzi na sejmu otroške literature v Bologni.

Po diplomi na umetnostnem kolidžu Maidstone v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je dolga leta kot neodvisni ilustrator sodeloval z vodilnimi britanskimi založniki, predvsem na področju mladinskega leposlovja in stvarne literature. Kot gostujoči predavatelj je več let poučeval na umetnostni akademiji Cambridge School of Art, nato pa bil imenovan za rednega profesorja. Danes je predstojnik katedre za ilustracijo. Leta 2001 je uvedel magistrski študij otroške ilustracije, ki je do danes postal vodilni svetovni tovrstni program z okoli 150 študenti iz 29 držav. Njegove knjige so bile prevedene v več kot deset jezikov in doživele več ponatisov.

Andrew Cowan

Eden izmed gostov na letošnji Založniški akademiji bo dr. Andrew Cowan, direktor programa za ustvarjalno pisanje na University of East Anglia, v svojem predavanju Vzpon ustvarjalnega pisanja pa bo predstavil ta študijski program in njegovo nadgradnjo v doktorski študij ustvarjalnega pisanja. Govoril bo tudi o povezovanju oz. vključevanja študija ustvarjalnega pisanja na University of East Anglia v program Mesta literature Norwich. Z dogodkom želimo spodbuditi razpravo, ali Mesto literature Ljubljana potrebuje univerzitetni študijski program ustvarjalnega pisanja. Dr. Andrew Cowan je avtor petih romanov in dobitnik številnih literarnih nagrad. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike.

Gerhard Steidl

Gerhard Steidl je uveljavljen nemški založnik, ki je v svoji dolgi založniški karieri poskrbel za to, da so v nemščini izšla dela številnih pomembnih svetovnih piscev, kot so Halldor Laxness, Edna O’Brien in Maeve Brennan, skrbel pa je tudi za prevodne pravice Guntherja Grassa. Leta 1994 je začel izdajati knjige najpomembnejših svetovnih fotografov, kot so Joel Sternfeld, Bruce Davidson, Robert Frank, Robert Adams, Karl Lagerfeld in številni drugi. Steidl za vsako knjigo, ki jo objavi, osebno izbere papir, določi vezavo ter nadzira vse faze v izdelavi knjige. Deluje tudi kot kurator pri pripravi številnih fotografskih razstav. V Ljubljani bo predaval o potencialih in omejitvah digitalnih in analognih medijev, o razlikah med tiskanimi in elektronskimi knjigami, ter nenazadnje o tem, kako živi in deluje založniška hiša Steidl.

Axel Scheffler

Axel Scheffler je eden najbolj znanih otroških ilustratorjev. Zaslovel z Zverjascem, ki ga je ustvaril z pisateljico Julio Davidson, v slovenščini pa njegove ilustracije krasijo tudi prevode del Roalda Dahla. V Ljubljani bomo z njim pripravili dva dogodka za otroke, v okviru Založniške akademije pa se bo Darja Marinšek z njim pogovarjala o njegovem delu in o sodobni knjižni produkciji za otroke.

Debatne kavarne

Posebne gostje letošnjega sejma so nemško govoreče dežele, ki se bodo predstavile z gostujočimi avtorji in založbami: v sredo ob 18. uri bo recimo Wolf Bierman, nemški kantavtor in disident, ki je postal svetovno znan po pesmi Ermutigung (Spodbuda), skušal odgovoriti na temeljno vprašanje: Ali umetnost lahko spremeni svet?

V letu, ki je minilo od 32. knjižnega sejma, se je obraz sveta veliko spreminjal, in postavlja se vprašanje, kakšen je obraz sveta v času (post)resnice? Številne knjige se sprašujejo to ter tudi v okviru Debatnih kavarn jim želimo dati prostor in mikrofon: o Fake News, lažnih novicah, bo tekel pogovor v četrtek ob 19. uri s Tinom Mamićem in Petrom Jančičem, uro prej pa se bosta o populizmu med praznostjo in različnostjo pogovarjala dr. Janez Markeš in dr. Ali Žerdin, o kritičnem razmišljanju v postresnični dobi pa v petek ob 19. uri Marcel Stefančič in Boštjan Videmšek. Knjige spletnih vplivnežev in všečkov, ki vse bolj vplivajo na knjižno usodo, se bo dotaknil pogovor v sredo ob 16. uri, o tem, kako novi mediji spreminjajo naš jezik, slovenščino, pa v soboto ob 17. uri.

Na Debatni kavarni o pasteh in močeh birokracije se bo dr. Bernard Nežmah pogovarjal s svetovno znanim antropologom, profesorjem Davidom Graeberjem, v petek ob 17. uri pa se bo o krajih, ki imajo moč, da napišejo romane, pogovarjala legenda francoskega založništva Teresa Cremisi, glavna urednica pariške založbe Flammarion.

Sicer pa debatne kavarne potekajo vsako uro in ves čas sejma.

Ilustratorski kot

Letos, ob 100. obletnici prve slovenske slikanice, na knjižni sejem simbolno vstopa Ilustratorski kot. Na ogled in v nakup prinaša knjižne ilustracije najvidnejših domačih avtorjev in avtoric, originale in printe, okvirjene in brez okvirjev. Ilustratorski kot bodo napolnili: Suzi Bricelj, Zvonko Čoh, Jure Engelsberger, Maja Kastelic, Tanja Komadina, Marjan Manček, Matija Medved, Silvan Omerzu, Zoran Pungerčar, Jelka Reichman, Hana Stupica, Peter Škerl, Igor Šinkovec, Ana Zavadlav in Meta Wraber.

Porisovanje knjig z ilustratorji bo v petek od 18. do 19.30.

Pisatelji knjige podpisujejo, ilustratorji pa porisujejo in v ilustratorskem kotu knjižnega sejma se pripravlja druženje posebne vrste. V živo bodo spoznali ustvarjalce in ustvarjalke, ki pri nas rišejo za knjižne izdaje za otroke in odrasle. Risali bodo, klepetali ter porisovali in podpisovali knjige, ki so jih opremili s svojimi ilustracijami. Vsi skupaj za eno dolgo mizo! Pozdravit pride tudi Axel Scheffler, znameniti ilustrator, ki je narisal Zverjasca in ilustracije za knjigo Bi se gnetli na tej metli?

Najs(t): Branje za boljše stanje

Na knjižnem sejmu letos prvič pripravljajo program, namenjen predvsem najstnikom (od 11 do 18 let), ki so ga poimenovali: Najs(t): Branje za boljše stanje!  Ukvarjali se bodo z vprašanji: kako knjige spreminjajo svet, lahko knjige pripomorejo k boljšemu jutri, kakšna je vloga literature pri ustvarjanju drugačnega sveta?

V sklopu programa Najs(t) bodo izvedli: predstavo Šolske Impro Lige, delavnico grafitiranja in dve okrogli mizi. Okrogle mize bi nagovarjale tematiko tujca v literarnih delih in nakazovale široko razvejanost žanrov, povezanih z literaturo, dogodki pa bi to na konkretni ravni pokazali: Šolska Impro Liga navdih za kratke odrske pripovedi išče v literarnih predlogah in jih na odru predrugači, ulična umetnost pa je zaradi svoje forme in nelegalnosti pogosto netematizirana.

Toliko za začetek.

Marijan Zlobec