Tretji koncert mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi bosta glasbeno zaokrožila tolkalist Luka Poljanec in violinistka Veronika Brecelj. Luka Poljanec se izobražuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Simona Klavžarja. Marca 2017 je na tekmovanju TEMSIG prejel zlato plaketo in prvo nagrado, aprila pa izvedel polovico recitala v okviru cikla Dobimo se na Magistratu. Veronika Brecelj je z odliko končala dodiplomski študij violine na Univerzi za umetnosti v Berlinu pri Tomaszu Tomaszewskem. V letu 2012 ji je Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana podelil Škerjančevo nagrado za umetniške dosežke, kot solistka pa se predstavlja na številnih samostojnih recitalih v tujini. Koncert bo v četrtek, 23. novembra, ob 19.30 v Viteški dvorani Križank.
Luka Poljanec, vse fotografije Arhiv Festivala Ljubljana
Luka Poljanec (1999) je na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani sprva igral kljunasto flavto pri Špeli Šnofl, nato se je pri Nebojši Dačkoviću začel učiti tolkala. Večkrat se je udeležil mednarodnega tekmovanja Svirél in na njem postal zlati finalist v letih 2012 in 2010 (z doseženimi sto točkami), leta 2009 je osvojil zlato priznanje, 2011 pa srebrno. Srebrno priznanje je osvojil tudi na 13. tekmovanju Povoletto v Vidmu, na 43. tekmovanju TEMSIG leta 2014 pa srebrno plaketo. Izobražuje se na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Simona Klavžarja. Pod njegovim mentorstvom je leta 2016 na tekmovanju Svirél postal zlati finalist. Istega leta je nastopil kot solist s pihalnim orkestrom KGBL. Marca 2017 je na tekmovanju TEMSIG prejel zlato plaketo in prvo nagrado, aprila pa izvedel polovico recitala v okviru cikla Dobimo se na Magistratu. Na mednarodnem tekmovanju Svirél 2017 je prejel zlato priznanje in dosegel sto točk. Izpopolnjeval se je na številnih seminarjih pri izjemnih umetnikih, kot so Nebojša Jovan Živković, Katarzyna Myćka, Ney Rosauro, Tchiki duo, Rumi Ogava, Andrea Centazzo in drugi.
Mladi tolkalist se bo v prvem delu koncerta glasbenega cikla Mladi virtuozi predstavil z deli K. Abe, B. Hamiltona in A. Massona.
Skladbo Marimba d’amore za marimbo marimbistka in skladateljica Keiko Abe (1937) dokončala leta 1998. Pri pisanju se je oprla na znano pesem 18. stoletja Plaisir d’Amour (Ljubezenski užitek) Jean Paula Martinija na pesniško besedilo Jeana-Pierrea Claris de Floriana. Delo je polno tehničnih izzivov in sodi med najzahtevnejša za marimbo. Skladbo Interzones je ameriški skladatelj Bruce Hamilton ustvaril leta 1996 po naročilu Timothyja Adamsa. Napisana je za vibrafon in elektroniko, sestavljajo pa jo raznoliki delci, pasovi oz. glasbene cone, v katerih ima vibrafon vseskozi osrednjo vlogo. Áskell Másson (1953), sprva klarinetist, kasneje tolkalec, je začel pisati za tolkala z željo, da bi ustvaril glasbo za ta glasbila, kakršne po njegovem mnenju še ni bilo slišati. Frum s pripisom »pesem bobna« je kompozicija za 13 bobnov.
Veronika Brecelj
Veronika Brecelj (1994) je februarja letos z odliko končala dodiplomski študij violine na Univerzi za umetnosti v Berlinu pri Tomaszu Tomaszewskem. Magistrski študij nadaljuje v razredu Silvie Marcovici na graški univerzi, kjer je bila v študijskem letu 2015/16 na izmenjavi v razredu Borisa Kuschnirja. Je večkratna nagrajenka mednarodnih tekmovanj in trikratna prvonagrajenka državnega tekmovanja TEMSIG. V letu 2012 ji je Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana podelil Škerjančevo nagrado za umetniške dosežke. Kot solistka se predstavlja na številnih samostojnih recitalih v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Poljskem in Nizozemskem. Igrala je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na festivalu Imago Sloveniae, s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije v abonmaju goriškega Kulturnega centra Lojze Bratuž ter s Simfoničnim orkestrom KGBL v Slovenski filharmoniji. Redno izpopolnjuje svoje znanje na mednarodnih mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih, kot so Igor Ozim, Pavel Vernikov, Ivry Gitlis, Krzysztof Wegrzyn, Yair Kless.
Danijel Brecelj
Veroniko Brecelj bo na koncertu spremljal pianist Danijel Brecelj, ozvajala pa bosta dela L. van Beethovna in E. Ysaÿea.
Ludwig van Beethoven (1770–1827) je kot izjemen pianist koncertiral po evropskih deželah, že v času življenja pa se je uveljavil kot eno največjih skladateljskih imen. Nekakšno spokojno sprejetje življenjskih resnic je mogoče čutiti tudi v Beethovnovi zadnji violinski sonati, ki zaokroža skladateljevo t. i. drugo ustvarjalno obdobje. Drugače od skoraj desetletje prej nastale razburljive »Kreutzerjeve« devete violinske sonate je Deseta precej bolj mirne in izrazito lirične narave. Belgijski violinist, skladatelj, pedagog in dirigent Eugène Ysaÿe (1858–1931) je bil mojster svojega inštrumenta. Capriccio je Ysaÿe napisal za violino in klavir kot predelavo klavirske Etude v obliki valčka št. 6, op. 52 Camilla Saint-Saënsa (1835–1921). Kot je značilno za etudo – študijsko skladbo, želi prvenstveno uriti izvajalca v tehničnih veščinah, ker pa je namenjena koncertni izvedbi, svojo izrazito virtuozno težnjo dopolnjuje s poetsko in privlačno melodiko. (iz predstavitvenega gradiva Festivala Ljubljana)
Marijan Zlobec