Narodna galerija v Ljubljani pripravlja novo, tokrat še prav posebno razstavo Podobe prestiža Antične zgodbe v steklu po gemah iz zbirke kneza Stanislawa Poniatowskega (1754 – 1833). Odprtje razstave bo v sredo, 15. novembra, ob 19. uri. Razstavo bo odprl veleposlanik Republike Poljske v Republiki Sloveniji nj. eksc. Paweł Czerwiński. Razstava Podobe prestiža bo na ogled od 16. novembra do 11. februarja 2018.
Ahil
Avtorica razstave je dr. Alenka Simončič, ki je opravila pionirsko delo – prepoznala je pomen zbirke, razvozlala številne motive in prispevala svoj delež v mednarodno zakladnico znanja o zbirkah gem in intagliev.
Pri raziskovanju gem so sodelovali z Beazleyjevim arhivom, ki deluje na Inštitutu za raziskave antične umetnosti v okviru univerze v Oxfordu, ki hrani največjo zbirko antičnih motivov.
V zasebni zbirki v Sloveniji je bilo odkritih 50 odlitkov v steklu po gemah iz zbirke Poniatowskega. Tokrat so prvič na ogled javnosti. Stekleni odlitki po gemah so zelo cenjeni, ker ohranjajo sijaj in prosojnost dragocenih kamnov. Razstavljene geme so kot ilustrirane enciklopedije antike, ki z mitološkimi zgodbami, s podobami bogov, boginj in junakov, s portreti znamenitih osebnosti, kot tudi s podobami živali in mitskih bitij ponujajo brezmejne interpretacije, razmišljanja in vživljanja v preteklost ali pa nudijo zgolj estetski užitek. V sebi združujejo popolnost slikarstva in kiparstva ter moč, lepoto in veličastnost antičnega sveta.
Herakles
Geme so v kamen vrezane podobe. V antiki so jih navadno nosili na vrvici okoli vratu ali zapestja, pogosteje pa so bili vdelani v prstan, ker so služili kot pečatniki, nekatere geme pa so služile izključno za okras.
Zaradi lepote, natančnosti izdelave, barvitih kamnov in raznovrstnih motivov so geme vznemirjale Aleksandra Makedonskega, Julija Cezarja, Hadrijana, Lorenza Medičejskega, Rubensa in Goetheja. Priljubljenost teh v male ovale ujetih antičnih podob je bila skozi zgodovino različna. V renesansi, ko so nastajale prve zbirke gem, so antični primerki dosegli izjemno visoke cene. Vrednost nekaterih je večkratno presegala ceno najboljših slik Sandra Botticellija. V obdobju neoklasicizma, v času oživljanja antične kulture, so bile geme visoko cenjene predvsem med plemiči, učenjaki in zbiralci, medtem ko te drobne umetnine danes komaj poznamo.
Orfej
Svetovno znano zbirko gem je v začetku 19. stoletja ustvaril poljski plemič, politik in diplomat knez Stanisław Poniatowski (1754–1833), nečak zadnjega poljskega kralja Stanislava II. Avgusta Poniatowskega. Geme so zanj izdelovali tedanji najboljši v Rimu delujoči umetniki ‒ graverji gem, vendar jih je knez Poniatowski razglašal za antične originale.
Zadnji poljski kralj Stanislaw II. Avgust Poniatowski
Venera
Geme ločimo na intaglie in kameje. V intaglie je podoba vrezana v negativu (v vglobljenem reliefu). V antiki so jih navadno nosili na vrvici okoli vratu ali zapestja, pogosteje pa so bili vdelani v prstan, ker so služili kot pečatniki. Ko je lastnik z njimi pritisnil v pečatni vosek ali glino, se je v odtisu v pozitivu pojavil vrezani motiv, ki je nadomeščal podpis. Kameje pa imajo upodobitev vrezano v pozitivu (v dvignjenem reliefu) in so večinoma narejene iz barvno večplastnih kamnov, tako da je svetla podoba izstopala iz temnega ozadja ali obratno, služile pa so izključno za okras. Zbirko gem imenujemo daktilioteka. (Po tiskovnem gradivu Narodne galerije).
Marijan Zlobec