Pisatelj Bruno Schulz kot Žid dobil dva strela v tilnik

Založba Beletrina je pravkar izdala drugo knjigo v slovenščini vse bolj mednarodno znanega poljskega pisatelja židovskega porekla Bruna Schulza. Po Cimetastih trgovinah (1934) smo dobili še Sanatorij Pri peščeni uri (1937) in druge spise, povezane v eno knjigo. Novo delo sta predstavila glavni in odgovorni urednik Beletrine Mitja Čander in prevajalka ter avtorica spremne besede Jana Unuk.

Jana Unuk, foto Marijan Zlobec

Bruno Schulz je imel žalostno usodo. Rodil se je leta 1892 v poljski židovski družini v provincialnem mestecu Drohobycz v tedanji avstro-ogrski provinci Galiciji, imenovani tudi vzhodna Malopoljska, z največjim mestom Lvovom. Po razpadu imperija so ti kraji pripadli Poljski, od konca druge svetovne vojne pa so del Ukrajine. Bruno je obvladal nemščino in poljščino, ni pa znano, ali je razumel jezik poljskih Židov jidiš.

Bruno Schulz – Posvetilo, avtoportret, suha igla, 1920

Schulzova posebnost je slikarski talent, tako da je ogromno risal, ilustriral, portretiral in delal grafike. V tem smislu je ambiciozno, a neuspešno obiskal Pariz, kjer pa se za njegovo likovno umetnost ni nihče zanimal. Ustanovil je skupino ljubiteljev likovne umetnosti Kalleia, nekaj časa študiral arhitekturo v Lvovu in na Dunaju. Razstavljati je začel v dvajsetih letih v Varšavi in Lvovu, ko je izdal grafično mapo Malikovalska knjiga.

Bruno Schulz –  Cirkus, iz Malikovalske knjige, 1920/1922

Leta 1925 se je seznanil s pesnikom  Stanisławom  Ignacyjem Witkiewiczem, ki ga je večkrat portretiral.

St. I. Witkiewicz –  Portret Bruna Schulza

Na šoli je učil risanje, a so ga zaradi nepridobljenih kvalifikacij za učitelja odpustili. S predložitvijo svojih likovnih del pa je zatem komisijo prepričal in so ga v službo ponovno sprejeli kot rednega učitelja risanja in tehničnega pouka.

Bruno Schulz poučuje risanje na šoli v Drohobyczu

Bruno Schulz se je leta 1930 seznanil z židovsko pesnico in pisateljico Deboro Vogel. Začela sta si intenzivno dopisovati, a je Schulz na koncu pisem dodajal še svoje literarne zapise, iz česar je kasneje nastala prva Schulzova knjiga Cimetaste trgovine. Pisemsko literarno prijateljstvo pa ni pripeljalo do poroke, ker je bila proti njena družina.

Stanisłav Ignacy Witkiewicz

V prizadevanjih za natis svoje prve knjige se je Schulz povezal s slavno pisateljico Zofio Nałkowsko, ki jo je rokopis tako navdušil, da je takoj posredovala pri založbi Rój in tam uspela. Knjiga je izšla konec leta 1933 z letnico 1934.  V tem času je nastala krajša ljubezenska romanca med omenjenima “protagonistoma”, a se je Schulz kmalu navezal na novo žensko.

Zofia Nałkowska

To je bila mlada učiteljica poljščine v mestni ženski šoli Józefina Szelińska. Naslikal je njen portrert, leta 1935 pa sta se zaročila. Kmalu zatem so nastopile številne družinske težave, prav tako verske in na koncu s poroko v Varšavi ni bilo nič. Szelińska je leta 1937 razdrla zaroko, med vojno se je skrivala v Varšavi, potem se preselila v Gdansk in umrla leta 1991. Schulz ji je napisal nad dvesto pisem.

Naslovnica Cimetastih trgovin, založba Rój, 1934

Bruno Schulz je svoljo drugo in zadnjo knjigo Sanatorij Pri peščeni uri izdal leta 1937, a so bile zgodbe iz različnih poprejšnjih objav. Obisk Pariza mu ni prinesel niti likovnega niti literarnega uspeha (1938).

Bruno Schulz – Sedeča ženska, risba

Tragedija se je začela z nemškim vkorakanjem na Poljsko, ko so Nemci v Drohobyczu takoj začeli pobijati, a so se Nemci po podpisu sporazuma  Ribbentrop – Molotov umaknili in kraj je prišel pod Ukrajinsko sovjetsko republiko.

Józefina Szelińska

Schulz je tokrat spoznal še zadnjo svojo ljubezen, mlado slikarko Anno Plockier. Bruno se je moral udinjati novim oblastem in risati propagandno gradivo, kot velik portret Stalina. V Lvovu je na skupinski razstavi pokazal nekaj risb, kar je bil njegov zadnji likovni nastop.

Bruno Schulz – Avtoportret, risba

Po nemškem napadu Sovjetske zveze 22. junija 1941 so Nemci zasedli Drohobycz. Za Schulza se je zavzel  dunajski mizar Felix Landau, morilec, ki je na Žide streljal kar s svojega balkona, a se je za Schulza zavzel zaradi njegove slikarske umetnosti. Naročal mu je razne javne poslikave, doma pa bolj pravljične prizore za otroke, kot so snežna kraljica s palčki. Začele so se množične morije in deportacije, Med umorjenimi je bila tudi Anna Plockier, ki pa je tedaj že imela novega zaročenca. Ubili so oba.

Stenske poslikave Bruna Schulza v otroški sobi nacista Felixa Landaua

Bruno Schulz je padel kot žrtev gestapovske akcije streljanja Židov na ulicah geta. Bruna Schulza je z dvema streloma v glavo ubil esesovec Karl Günther. Datum smrti omenjajo kot 19. november 1942.

Bruno Schulz – Mapa lesorezov z naslovnim avtoportretom

“Sanatorij Pri peščeni uri (1937), ena od zgolj dveh ohranjenih novelističnih zbirk Bruna Schulza, je nastala v skladu s pisateljevo metodo »mitologizacije resničnosti«, tj. »iskanjem mitskega smisla« v pripetljajih vsakdanjega življenja.

Naslovnica knjige Sanatorij Pri peščeni uri, založba Rój, 1937

Zgodbe, ki se odvijajo na meji med stvarnostjo in domišljijo, povezujejo v celoto tako osrednje dogajanje kot protagonisti, predvsem pripovedovalec Józef, zdaj otrok, zdaj odrasel moški, ki se z mislimi vrača v otroštvo, in njegov ekscentrični oče, trgovec s tekstilom, ki spet in spet spreminja svoje načrte in vloge ter se v nizu presenetljivih metamorfoz celo preobraža v stvari in živali.

Bruno Schulz

Schulz na novo kreira predvojno židovsko podeželsko mestece kot svet barv, zvokov, vonjev v bogatem, kompleksnem, toda hkrati enigmatično zgoščenem slogu in jeziku. Za popolnejši bralski vpogled v Schulzevo poetiko, njegove poglede na literaturo in življenjske okoliščine je knjigi dodan krajši izbor pisateljevih esejev in pisem.” (iz predstavitve založbe).

Bruno Schulz piše Józefini Szeliński

Mitja Čander, foto Marijan Zlobec

 

Marijan Zlobec