To pretend that constitutions are above human rights is a denial of the basic European and universal human values upon which democracies of European Union are built.
Catalans cannot hope for support for their democratic aspirations from the EU as it currently is. European history is a disgraceful history of betrayals. From selling Czechoslovakia to Hitler in Munich to preaching to the besieged Bosnians in Sarajevo to negotiate with Milošević, Europe has learned nothing. Therefore we need a different Europe and different EU. A Europe with a memory, one that will learn from the mistakes of the past, in order to unconditionally defend freedom and democracy for everyone for the future.
The free Catalan culture that is developing in accordance with the self‐determination of the Catalan people cannot be an internal matter. Culture and language are part of the irreplaceable and precious human heritage and cultural diversity of the world. This heritage in all its diversity should be protected in the interest of humankind.
We are asking the people, the citizens of EU states, to demand that our elected representatives stop claiming in our name that the conflict between Catalan elected representatives and the Catalans that voted in the referendum on October 1 for the independence of Catalonia and the Spanish state should be resolved in accordance with the Spanish constitution. The rights of expression and self‐determination come before any constitution. These rights are above any state, super state, capital, military or any other vested interest.
The Europe of regions has long been talked about. Existing national states are not god given. For a number of reasons, more EU will inevitably sooner or later produce more Catalonias all over the continent. We demand that our elected representatives and unelected EU bureaucrats take this process they themselves are generating into account and act accordingly.
EU bureaucrats should for example stop making pronouncements on the number of EU states to their liking and other similarly scandalous and inappropriate statements. Being unelected, they have no mandate to express anything other than what EU states authorize.
We are therefore asking the people, citizens of EU states, to unconditionally demand that our elected governments and unelected EU bureaucrats condemn every use of violence against the citizens and noncitizens of EU states that are peacefully exercising their inalienable right of self expression. And this includes holding referendums for independence.
We are asking the people, citizens of EU, states to demand that our elected governments and unelected EU bureaucrats stop ignoring our basic rights and explicitly or implicitly endorsing the use of any kind of violence and intimidation of citizens peacefully expressing their fundamental rights. Nobody should beat us for expressing our thoughts and the right to self‐determination.
We are asking the people, citizens of EU states, to support the independence of Catalonia, when the majority of the people of Catalonia vote for it. The Spanish and other EU states, our elected representatives, as well as unelected EU bureaucrats, must respect the right of Catalans as well as other peoples of Europe to decide on their own future.
We are asking the people, citizens of EU states, to support Catalonia in order to help the European Union to respect its own fundamental values.
Ljubljana, November 4, 2017
Slovene writers and other workers in culture
En odgovor na “Proclamation for Catalonia and Europe”
Anarhisti!
Temelj demokracije je, da o pomembnih zadevah odloča večina!
V Kataloniji večine ni! Vsaj kar se tiče samostojnosti.
Edina izkazana večina je večina v parlamentu. To večino tvorijo politične stranke.
Politika se menja, menjajo se politični vplivi in parlamentarna večina vsaj na dolgi rok ni večina, ki lahko utemelji novo državo.
Poglejmo si samo razmere v sosednjih državah. Tam se menjavajo vlade, menjavajo se politične opcije na oblasti. Če jih označimo z barvami, so bile države v soseščini že rdeče, črne, plave, pa mavrične in še kekšne. Pa ne za večno, niti ne za dalj časa kot mendat, ali največ dva. Pa so Italijani še vedno Italijani, Avstrijci, Avsrtijci, Madžari, Madžari in Hrvati, Hrvati. Podobno sliko lahko najdemo povsod po Evropi.
Torej politična večina je relativna in nikakor ne more biti relevantna za tako daljnosežno odločitev, kot je proglasitev samostojne države.
Nacionalne večine pa v Kataloniji ni. Ni izkazana, zato ni mogoče podpreti samostojnosti.
Slovenski pisatelji bi naj bili esenca naroda. Se pravi najboljše od najboljšega.
S takšno deklaracijo, ki je, o groza, napisana še v angleščini, tako da je dostopna mnogo večjemu krogu bralcev, kot če bi bila napisana v slovenščini, se slovenski pisatelji smešijo, in kar je najbolj grozno, smešijo tudi vse Slovence.
Slovenski pisatelji bi morali vedeti, da je proglasitev samostojnosti Katalonije povzročila zmedo. Vedeti pa bi morali, da je v Španiji do takšne zmede že prišlo, in sicer je takšna zmeda povzročila državljansko vojno, ko je očitno komunstična manjšina na boljševiški način želela uvesti komunistično diktaturo po sovjetskem vzoru v Španiji.
K sreči do tega ni prišlo.
Da, k sreči:
Če bi namreč zmagala revolucija, bi Španci trpeli podobno, kot je trpelo na milijone ljudi po vsem svetu. Med drugim tudi Slovenci. To bi slovenski pisatelji morali vedeti, saj se še do danes niso zacelile rane, ki jih je povzročil boljševistični komunizem v Sloveniji.
Prav gotovo slovenski pisatelji poznajo španske borce, ki so podivjani od španske revolucije prišli v Slovenijo, postali politkomisarji in pobijali Slovence v domači revoluciji. Po zmagi so se lotili nasprotnikov in posejali prelepo Slovenijo s stoterimi grobovi.
Podobna zmeda se dogaja danes v Kataloniji, ko se ponovno želi razpihniti še vedno nepogašena revolucionarna žerjavica.
Slovenski pisatelji, ki niso daleč od svojih idolov španskih borcev, pa se želijo vključiti v to zmedo.
Če znajo ti škrici obsojati Francov fašizem, naj obsodijo tudi brezglavo boljševistično nasilje v Španiji, ki je imelo za cilj vzpostaviti komunistični teror. Kaj bi po zmagi revolucije v Španiji nastalo, si lahko pisatelji ogledajo na Kubi. Če si prizadevajo to, potem nam Slovencem delajo še dodatno sramoto.
Žal, dokler bomo imeli takšno elito, se nam slabo piše.
Po več kot sedemdesetih letih od propada fašizma in nacizma, in skoraj 30 let od samostojnosti se še vedno nismo otresli boljševizma. In vemo zakaj? Zato, ker imamo takšno inteligenco, kot so slovenski pisatelji.