Se Emmanuel Macron boji razpada Francije ?

Ob procesu osamosvajanja Katalonije je morda najbolj presenetila hitra reakcija francoskega predsednika Emmanuela Macrona z izjavo, da sprejema samo enotno Španijo. Kaj to pomeni z vidika realnega položaja v Franciji in hipotetično možnega razpada države na več majhnih državic in eno veliko v sredini ? Na to je nemogoče odgovoriti, možno pa je, vsaj delno, predstaviti, kaj bi se v prihodnjih letih morda lahko zgodilo, če bi se proces osamosvajanja in razpadanja najbolj trdnih evropskih držav dejansko začel.

Zastava Bretanje

Da pa se ne bo začel tako na lahko, kažejo sedanje razmere v Španiji. Sinoči je bil na španski televiziji kviz oziroma razvedrilna odaja. Med drugim sta bili dve temi kot odprta polemična diskusija, ki pa ju je spremljalo telefonsko glasovanje gledalcev. Da Katalonci nimajo pravice izražanja svojih političnih idej oziroma se morajo za to, kar so storili, zagovarjati pred sodiščem, je glasovalo skoraj devetdesedt odstotkov gledalcev. Še huje ali višji odstotek je bil dosežen o tem, ali je Španija ravnala pravilno, ko je oblast aktivirala 155. člen španske ustave. To odločitev je podprlo kar 97% glasovalcev. Iz tega bi se dalo sklepati, da bo Kraljevina Španija zaprla vse odstavljene katalonske ministre in člane parlamenta ter da bo samo še stopnjevala svojo sedanjo odločitev in posledično uvedla diktaturo, o kakršni Katalonci niso niti sanjali, da se v demokratično Evropi lahko zgodi.

Predsednik španske vlade Mariano Rajoy

To sinočnje televizijsko glasovanje je bilo nekako v tem smislu, kot če bi gledalci beograjske televizije junija 1991 odgovarjali na vprašanje: ali ste za to, da se Slovenija odcepi in ustanovi svojo samostojno državo Republiko Slovenijo? Ne bi ugibal, kakšen bi bil rezultat. Problem je v tem, da je stopnja demokratične ozaveščenosti, ko gre za dejanske razmere, za katere se je treba nečemu svojemu odpovedati, da drugi nekaj pridobi, enaka ničli. Kraljevina Španija se ne bo odpovedala v korist samostojni Republiki Kataloniji ničemur. Kraljevina Španija bo ravnala v skladu s svojo petstoletno tradicijo osvajanja in ropanja tujih kontinentov. Če se stare strasti ponovno prebudijo, in kot kaže se prebujajo, potem bo nastopilo nepredstavljivo gorje; najprej za Katalonce, potem pa, povračilno, še za Špance.

Španski kralj Filip (Felipe) VI.

Medtem se je odstavljeni predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont s še štirimi ministri predal belgijski policiji, ta pa ga bo po vsej verjetnosti kmalu izročila Španiji. Puigdemont bo verjetno nosilec liste za neodvisno Katalonijo na decembrskih volitvah. Statistike pa še vedno niso prepričane, ali bi večina volivcev decembra glasovala za neodvisno Republiko Katalonijo oziroma ne bi dobila zahtevane večine, ki bi lahko o tem odločala.

Emmanuel Macron bo po Madridu nemara drugi na vrsti ali preizkušnji

Francoski predsednik Emmanuel Macron, čeprav je še mlad, to dobro ve, seveda razmišlja predvsem o tem, kaj bi vse to pomenilo prenešeno na francoske politične razmere ali na Francijo, skupaj z vsemi svoji čezmorskimi deželami ali kolonijami.

Si Bretanja želi postati neodvisna država ?

Bretanja (Breizh, Bertaeyn, Bretagne, Brittany) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu. Njeno glavno mesto je Rennes. Uradni jezik v Bretanji je francoščina, vendar se ponekod še uporablja bretonščina. S površino 27.208 kvadratnih kilometrov je večja od Slovenije in ima prav tako več prebivalcev: okrog 3,25 milijona. Po letu 1951 z razglasitvijo Deixonnskega zakona, ki je dovoljeval, da se bretonski jezik in kultura poučujeta, se je veliko šol odločilo za poučevanje v bretonščini ali pa za dvojezično bretonsko-francosko izobraževanje. Povečuje se želja po večji avtonomiji. Kakšen je položaj ali želja po “odcepitvi” sedaj ali pa bo čez mesece ali nekaj let, ni mogoče reči.

Zastava Normandije

Normandija (francosko Normandie, normansko Nourmandie) si prav tako želi več avtonomije, čeprav sta se 1. januarja 2016 združili Spodnja Normandija in Zgornja Normandija. Normandija je velika 30.100 kvadratnih kilometrov ali eno tretjino več od Slovenije. Prebivalcev pa ima prav tako precej več: okrog 3.450 milijona. Največja mesta v Normandiji so Le Havre, Rouen in Caen.

Zastava Spodnje Normandije leta 2009

Zastava Zgornje Normandije

Zastava Oksitanije (Occitània) z zvezdo

Oksitanijo (Occitània) prav tako postavljajo na že objavljeni zemljevid možnih novih evropskih držav. Oksitanci imajo svoj jezik in se razglašajo za samosvoj narod, medtem ko so za Francijo in njeno politiko samo specifičen kulturni in jezikovni prostor oziroma ljudstvo ali celo samo manjšina. Oksitanski jezik je bil priznan z ustavnimi spremembami šele leta 2008, kar kaže na veliko ozkosrčnost francoskih oblasti do priznavanja Oksitancev kot samostojnega naroda.

Shod za samostojno Katalonijo in Oksitanijo

Oksitanija je kot predel južne Francije precej velika; med 190 in 200 tisoč kvadratnimi kilometri in ima med 14 in 15 milijoni prebivalcev. Poznavalci francoskih političnih razmer trdijo, da v Oksitaniji separatistično gibanje ni dovolj močno, da bi bilo pomemben igralec v politiki, kar je verjetno res, saj gre za precej velikih mest, za katere bi težko kdo rekel, da ne želijo biti del francoske republike (Toulouse, Bordeaux, Nice, Limoges, Montpellier, Nimes…). A je hkrati res, da so stvari geopolitično, jezikovno, narodnostno, strankarsko…precej bolj komplicirane, kot se jih da predstaviti tu in sedaj.

Letak za samostojno Oksitanijo

Zastava Provanse

Provansa je prav tako francoska pokrajina na jugovzhodu, ki jo postavljajo na evropski zemljevid odcepitvenih teženj z željo po samostojni državi, če citiramo objavljene zemljevide, ki pa so seveda zgolj hipotetični. Med najbolj znanimi mesti naj omenimo vsaj Marseille, Cannes, Avignon, Toulon, Arles, Orange, Aix-en-Provence.

Zastava otoka Korzika

Korzika si že zelo dolgo želi samostojnosti, o čemer pričajo številni javni nastopi. Seveda francoske oblasti tega ne priznavajo rade in trdijo, da si prave samostojne države Korzike želi le manjšina od 330 tisoč prebivalcev. Francija se ves čas trudi zatreti gibanja za osamosvojitev Korzike. Korzičanom je dolgo odrekala pravico do uporabe svojega jezika, zato se je francoski politiki nasilno uprla Korziška nacionalna osvobodilna fronta (FLNC). Napadala je francoske predstavnike oblasti in nacionalne simbole Francije. S svojimi aktivnostmi je seperatistična organizacija prenehala šele leta 2014, a se lahko hitro oživijo.

Zastava Korzike brez francoske “podlage”

Francoskih čezmorskih kolonij je veliko

Poleg ozemelj ali pokrajin v Franciji bi postal poseben in še večji problem obstoj kolonij, kar je že samo po sebi precej kontradiktorno ali celo nerešljiv problem ustroja Evropske unije. Spomnimo na Francosko Polinezijo v južnem Tihem oceanu ali otok Reunion v Indijskem oceanu ali otok Saint Martin v Karibih…

Zastava Francoske Polinezije

Prekomorski departmaji, kot se v političnem ustroju Francije uradno imenujejo, so nekdanje francoske kolonije in imajo danes podoben status kot departmaji v evropski Franciji in so del Evropske unije, vendar za njih veljajo tudi nekatera posebna pravila. Vsak med njimi je tudi regija. Francija ima 22 regij v metropolitanskem delu države in pet “v tujini”. Slovenci načeloma tja lahko potujemo le z osebno izkaznico. To so Gvajana, Gvadelup, Martinik, Mayotte in Réunion.  Francozi jih uvrščajo in opredeljujejo kot département et région d’outre-mer (DROM)

Neuradna zastava otokov Saint Piere et Miquelon

Poleg omenjenih čezmorskih departmajev spadajo v Francijo še t.i. čezmorske skupnosti ali collectivité d’outre-mer (COM): Francoska Polinezija, Saint Barthelemy, Saint Martin, Saint Piere et Miquelon ter Wallis-et Futuna.

Zastava francoskih otokov Wallis- et Futuna v južnem Tihem oceanu

Tretja upravna geopolitična kategorija je posebna skupnost Nova Kaledonija, posebna kategorija pa so še otok Clipperton in francoske avstralske in antarktične dežele. Novo Kaledonijo uvrščajo pod upravno oznako PTOM – Pays et territoire d’outre-mer.

Zastava francoskega otoka Clipperton

Francoska Polinezija ima več kot sto otokov s skupno površino 3.998 km² ter z okrog 260 tisoč prebivalci.

Francoski otok La Réunion v Indijskem oceanu vzhodno od Madagaskarja ima okrog 850 tisoč prebivalcev na površini 2511 km².

Ena izmed neuradnih zastav francoskega otoka La Réunion, ki je francoska oblast ne prizna

Francoska polovica otoka Saint Martin (druga polovica je nizozemska Sint Maarten) v Karibih je prav tako kolonija. Francoski del ima okrog 37 tisoč prebivalcev na 53  km^2.

Zastava otoka St Martin

Neuradna zastava francoskega dela otoka Saint Martin

Francoski predsednik Emmanuele Macron je pred kratkim obiskal tako Saint Martin kot La Reunion.

Neuradna zastava otoka Saint-Barthélemy

Zastava Gvadelupa (Guadeloupe)

Gvadelup je otok v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1.702 km². Spada pod Francijo in je njena čezmorska upravna enota ter hkrati regija. Kot del Francije spada tudi v Evropsko unijo.

Zastava francoskih avstralskih in antarktičnih dežel

Otoki pod imenom Mayotte so bili uvrščeni v région ultrapériphérique (RUP) Evropske unije. Mayotte leži na severnem koncu Mozambiškega kanala, med Madagaskarjem in Mozambikom. Skupna površina je 376 kvadratnih kilometrov in imajo okrog 235 tisoč prebivalcev. Na referendumu 29. marca 2009 so se prebivalci odločili za status čezmorskega departmaja Francije, leta 2014 pa za RUP. Glavna otoka sta Grande-Terre in Petite-Terre.

Zastava otoka Martinik (Martinique)

Martinik (Martinique) je otok v Malih Antilih v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1128 kvadratnim kilometrov. Spada pod Francijo in je njen prekomorski departma ter hkrati regija. Je sestavni del Evropske unije. Na Martiniku živi okrog 400 tisoč ljudi.

Zastava Gvajane 

Francoska Gvajana (Guiana, Guyane) je kar velika; 83,534 km² in ima le okrog 245 tisoč prebivalcev. Je seveda sestavni del Francoske Republike in je v sestavu EU ter ima evro kot plačilno sredstvo. Gvajana je zelo razvita. Stare etnične skupnosti uporabljajo svoje jezike, najbolj razširjena je gvajanska kreolščina.

Zastava gibanja za neodvisnost Nove Kaledonije

Na Novi Kaledoniji, otočju v južnem Tihem oceanu z 18 575,5 km² bodo imeli novembra prihodnje leto referendum o neodvisnosti od Francije. Ozemlje z 280.000 prebivalci je v francoski lasti od leta 1853, leta 1998 pa so s Parizom dosegli dogovor o večji avtonomiji, ki pa še ni prinesel konkretnih rezultatov. Nova Kaledonija ima četrtino znanih svetovnih zalog niklja, vendar bogastvo ni enakomerno porazdeljeno, zato zagovorniki neodvisnosti zahtevajo gospodarske reforme.

Gibanje za neodvisnost Nove Kaledonije FLNKS-a (Front de Libération Nationale Kanak et Socialiste) je sprejelo novo svojo zastavo in himno leta 2008.

Se bo Nova Katalonija prva odcepila od Francije oziroma Republike Francije ?

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec