Češko posthumno odlikovanje Jožetu Plečniku

Zelo redko se zgodi, da dobi nekdo posthumno odlikovanje kar nekaj desetletij po svoji smrti. To se je v soboto zgodilo v Pragi, ko je predsednik Češke Republike Miloš Zeman posthumno odlikoval slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika z Redom Tomáša Garrigua Masaryka.

Plečnik v Pragi, ok. 1920; Plečnikova zbirka, dokumentacija MGML

Slovesnost je bila v Vladislavski dvorani Praškega gradu ob Dnevu državnosti Češke republike. Visoko državno priznanje je v Pragi v imenu dedičev Jožeta Plečnika prevzel Janez Jocif, ki bo Red TGM predal v hrambo Plečnikovi hiši v Ljubljani. Podelitve priznanj se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je od češkega predsednika prejel najvišje češko odlikovanje, Red belega leva.

Plečnikova cerkev v Pragi je ena najbolj znanih ne le mestu, ampak v vsej češki republiki

Slovenski arhitekt Jože Plečnik s svojim bogatim in raznolikim arhitekturnim in oblikovalskim opusom predstavlja edinstveno kulturno dediščino, ne le na ravni Slovenije, pač pa v evropskem in svetovnem merilu. Živel je v treh srednjeevropskih prestolnicah, ki jih je tudi umetniško zaznamoval in s svojo arhitekturo brezčasno povezal: Dunaj, Praga in Ljubljana. Izjemen pomen Plečnikovega snovanja v češki prestolnici je prepoznal aktualni češki predsednik Miloš Zeman, ki je Plečniku posthumno podelil Red Tomáša Garrigua Masaryka.

Slovesnost v Pragi

Nj. E. ga. Věra Zemanová, veleposlanica Češke Republike v Sloveniji, je ob tem izpostavila: »Plečnik je bil ne samo odličen ustvarjalec in arhitekt, ampak tudi ena od izjemnih osebnosti, ki zaradi svojega delovanja na Praškem gradu povezuje slovenski in češki narod še danes. Njegovo delo je za češko javnost ravno zaradi povezave s predsednikom Masarykom in predvojno republiko simbol demokracije. Verjamem, da bo skupna nominacija njegovega opusa na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO kmalu uspešno končana.«

Plečnikovo urejanje Praškega gradu

V imenu dedičev arhitekta Jožeta Plečnika je priznanje na sobotnem dogodku v češkem glavnem mestu Praga prevzel g. Janez Jocif in ob tem povedal: »Moj osebni odnos do arhitekta Jožeta Plečnika je nastal povsem po naključju. Sorodstva si žal, včasih pa tudi na srečo, ne izbiramo sami. Sega pa spomin nanj v moja najzgodnejša leta, ko smo s starši pogosto obiskovali Karla Matkoviča, maminega strica in arhitektovega nečaka, ki je domoval v Plečnikovem trnovskem domu.

Vhodno stopnišče v Praški grad

Tam sem čas med pogovori starejših izkoriščal za brskanje po meni takrat neizmerno zanimivi zapuščini predvsem drobnih predmetov, ki so ležali na mizi in v predalih Plečnikove spalnice in delovne sobe. Iz nekoliko kasnejšega obdobja se spominjam tudi razlike med vrednotenjem njegovega dela v mojem družinskem okolju in tistim v takratni širši slovenski družbi. Slednje je bilo zagotovo velikokrat obremenjeno s kompleksi dnevnih politik, ki so se na rezultate Plečnikove ustvarjalnosti prevečkrat odzivale predvsem z ignoranco.

Stopnišče, Plečnikov prehod, po katerem se sprehajalec spusti z dvorišča Praškega gradu v spodnji park na Južnem trgu

Dejstvo je, da je njegovo vrednost odkrila − oziroma natančneje potrdila − šele tujina. Ne morem se znebiti občutka, da bi brez njene pomoči Plečnik morda še vedno zaprašen ždel v senci pregovorne slovenske majhnosti. Zato mi pomeni posthumno odlikovanje češkega predsednika Miloša Zemana, ki svoj vsakodnevni delovni čas preživlja v rezidenci, ki jo je uredil prav Plečnik, pomembno duhovno sporočilo in spodbuda tudi za današnji čas. Plečnika se ne kaže zgolj spominjati, ampak se je potrebno z njegovo ustvarjalno in duhovno energijo oplajati tudi danes. Znova in znova.

Jože Plečnik v Ljubljani še nima celopostavnega spomenika, o čemer so opozorili poleti z “živim Plečnikom” na Bregu, foto Marijan Zlobec

Hvaležni smo lahko, da nad tem poslanstvom v zadnjem času pri nas s svojo strokovnostjo in hkrati veliko mero potrebne pietete do arhitektove dediščine uspešno bdi Plečnikova hiša v okviru Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Obenem postaja to tudi prostor živega in ustvarjalnega stika med Plečnikom in njegovimi občudovalci. Zato priznanje, ki ga sprejemam v imenu njegovih potomcev, z največjim veseljem predajam Plečnikovi hiši, ki se mi zdi daleč najprimernejši kraj za njegovo hrambo.«

Plečnik v Ljubljani, ok. 1935; Plečnikova zbirka, dokumentacija MGML

Odločitev Plečnikovega dediča Janeza Jocifa, da priznanje v imenu potomcev preda v hrambo Plečnikove hiše, so z zadovoljstvom pozdravili tudi v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML), zavodu, ki upravlja z arhitektovo hišo.

Znameniti Plečnikov obelisk na dvorišču Praškega gradu

Blaž Peršin, direktor MGML, je ob tem izpostavil: »Plečnikova arhitektura je zagotovo sopomenka za edinstvenost našega glavnega mesta in drugih slovenskih mest, ki jih je mojster obogatil s svojim delom. To je nekaj, s čimer se Ljubljana in Slovenija lahko ponašata in kar ob različnih priložnostih uporabita za vzpostavitev in poglabljanje političnih, družbenih, kulturnih in ekonomskih vezi. Te vezi so še posebej močne med Ljubljano in Prago, med mesti, ki ju je Plečnik ustvarjal sočasno.

Masarykova knjižnica na Praškem gradu

Veseli nas, da je predsednik Češke republike Miloš Zeman prepoznal to vez in Plečniku podelil visoko posthumno priznanje, hkrati pa se ob napovedani predaji priznanja v hrambo Plečnikove hiše počutimo počaščene ter se zahvaljujemo za zaupanje sorodnikov arhitekta Plečnika. To je tudi naša zaveza, da se trudimo po najboljših močeh tudi v prihodnosti predstavljati enkratnost in pomen Plečnikovega dela tako domači kot tudi mednarodni javnosti.«

Miloš Zeman in Borut Pahor v Pragi

Poleg posthumnega priznanja arhitektu Jožetu Plečniku je predsednik Češke republike Miloš Zeman na slovesnem sobotnem dogodku v Pragi nagradil tudi slovenskega predsednika Boruta Pahorja; predsedniku Pahorju je vročil najvišje češko odlikovanje, Red belega leva, kot priznanje češke države za zasluge za poglobitev in izboljšanje slovensko-čeških odnosov in za izjemne zasluge za Češko Republiko.

Tomáš Garrigue Masaryk

Red Tomáša Garrigua Masaryka ali Red TGM, poimenovan po prvem predsedniku samostojne Češkoslovaške, je visoko državno priznanje Češke Republike, ki ga podeljuje predsednik republike ob Dnevu državnosti Češke Republike 28. oktobra, ko se spominjamo razpada Avstro-Ogrske monarhije in nastanka Češkoslovaške države leta 1918, ali 1. januarja, ko je leta 1993 nastala samostojna Češka Republika.

Red TGM

Red TGM je priznanje, ki ga predsednik Češke Republike podeli osebam z izjemnimi zaslugami za razvoj demokracije, človeštva in človekovih pravic. Red so med drugim prejeli predsednik Václav Havel, pisatelj Karel Čapek, pesnik František Halas, slikar Emil Filla, med tujimi nagrajenci pa so Henry A. Kissinger, Ryszard Siwiec, Lord Braine of Wheatley in drugi.

Odlikovanj, da sta jih Borut Pahor in Janez Jocif komaj odnesla

Plečnikova piramida ob prehodu z dvorišča Praškega gradu na Južni vrt

(Po informacijah MGML iz Prage)

Marijan Zlobec