Ljubljanski maraton je najlepši na štartu. Toliko resničnostne poezije ni v Ljubljani nikdar več, ne na državnih ne na kulturnih proslavah, letos je bila izjema le sprejem košarkarjev za doseženo zlato medaljo na Evropskem prvenstvu v Carigradu. Ampak to je bil sprejem za nagrajene, maraton pa je nagrada za vse, ki sploh pridejo na štart.
Kot veste, sam še ne tečem, morda bom, ko bodo uvedli novo disciplino: 5000 metrov, kot sva se o tem z Mitjo Meršolom pogovarjala že pred kakimi petimi leti. Doslej organizatorji mislijo, da je maraton najmanj za 10.000 metrov. Tu ne bi polemiziral.
Množičnost teka vseh srednjih generacij in spolov se mi zdi nekaj najbolj spontanega, optimističnega, vznesenega, energičnega in individualno prebujenega občutja slehernega posameznika, ki se najprej dolgo pripravlja, zatem prijavi, vplača kar visoko štartnino in potem nekaj dni v Ljubljani zbira koncentracijo.
Že nekaj dni opažam veliko tujih udeležencev, še posebej iz drugih republik iz okrožja Slovenije, iz kakih deset držav, bi rekel, vse tja do Poljske, Slovaške, Madžarske, največ iz Hrvaške in Srbije, veliko iz Bosne in Hercegovine, Italije, Avstrije, Nemčije, Španije, Norveške, Velike Britanije, neverjetno veliko iz Grčije, celo Avstralije… Vseh sodelujočih je bilo okrog 28 tisoč.
Lepo je, če v tej ogromni množici kakih 12, morda skoraj 13 tisoč tekačev ugledaš kak znan obraz. Danes te sreče nisem imel prav posebno na vidiku.
So tekli mimo mene ob ograji prehitro, kar je morda še najbolj prav, čeprav bi pomislil, da kaka prevelika hitrost ravno na začetku, mimo množice ob ograji, niti ni tako nujna. Čas bodo izmerili na koncu in individualno.
Tudi tistim, ki so malo zamudili.
In dobili najbolj spontan aplavz.
Če bom drugič tekel, vem, da bom moral zamuditi kake tri minute in mi bodo ploskali kot zmagovalcu.
Ampak važno je tekmovati.
Za onih 5000. bi se pa priporočil.
Sicer bo na voljo kaj drugega, kot na sliki letalska vožnja
Zmagovalec Marius Kimutai na Zmajskem mostu še ni vedel, da bo rekord Ljubljanskega maratona zgrešil za borih štirinajst sekund – 2:08:33
Tromostovje je bilo lepo kot ob obisku kraljice Elizabete II.
Izidi, maraton:
Moški:
1. Marius Kimutai (Ken) 2:08:33
2. Solomon Kirwa Yego (Ken) 2:09:36
3. Albert Korir (Ken) 2:10:35
4. Philip Sanga Kimutai (Ken) 2:11:02
5. Vincent Kipkorir Tonui (Ken) 2:12:12
6. Weldu Negash Gebretsadik (Nor) 2:12:34
7. Negash Gebretsadik (Ken) 2:13:06
8. Peter Kwemoi Ndorobo (Ken) 2:14:34
9. Japhet Kosgei (Ken) 2:19:28
10. John Mwangangi (Ken) 2:20:07
11. Mitja Krevs (Slo) 2:32:25 (1. za DP)
12. Simon Navodnik (Slo) 2:36:37 (2. za DP)
13. Gregor Kostec (Slo) 2:36:54 (3. za DP)
Z muziko
Ženske:
1. Shuko Genemo Wote (Eti) 2:27:02
2. Purity Jebichii Changwony (Ken) 2:27:52
3. Jane Jelagat Seurey (Ken) 2:28:05
4. Shaso Insermu (Eti) 2:30:03
5. Azalech M. Woldesselasse (Eti) 2:34:14
6. Nikolina Šustić Stanković (Hrv) 2:50:34
7. Jasmina Pitamic Vojska (Slo) 2:53:05 (1. za DP)
8. Petra Tratnik (Slo) 2:59:13 (2. za DP)
9. Eva Zorman (Slo) 3:03:42 (3. za DP)
10. Maja Urban (Hrv) 3:09:42
Gneča je bila neizmerna
Malo preveč
In povsod
Preveč ljudi hkrati ?
Ali pa so bili vsi tako odlični,
da so prišli hkrati na cilj ?
S časom prihodnje leto ali kako leto kasneje.
Tone Fornezzi – Tof se že pripravlja na Ljubljanski maraton prihodnje leto
Veliko je bilo Bošnjakov
Grki so bili najbolj opazni in so navijali do konca.
In skoraj povsod z zastavami.
Pa tudi Madžari, le Slovenci so tekli brez zastav.
Cilj je še odprt
A eleganca ostane do konca.
Marijan Zlobec
En odgovor na “Ljubljanski maraton je najlepši na štartu”
Izziv za drugo leto: http://vw-ljubljanskimaraton.si/sl/fun-run